Hrvaška turistična skupnost ocenjuje letošnjo turistično sezono kot stabilno in primerljivo z lansko. Kljub temu družbena omrežja polnijo objave o izjemno visokih cenah na jadranski obali, še posebej v primerjavi s sosednjo Italijo. Ekonomski strokovnjak Damir Novotny pojasnjuje, da vlada na te cene nima velikega vpliva. Opozarja, da ponudniki storitev delujejo v zelo kratki sezoni, kar predstavlja strukturni problem že od sedemdesetih let prejšnjega stoletja.
Ponudniki namreč poskušajo v dveh ali treh mesecih zaslužiti dovolj za celo leto, poroča hrvaški Večernji list. Novotny poudarja, da ne gre za pohlep, temveč za golo preživetje. Če turisti teh cen ne bi želeli plačati, bi te hitro padle. Končno besedo imajo vedno potrošniki.
Neuspešen boj proti sivi ekonomiji
Strokovnjak kritizira vladne ukrepe, ki ciljajo predvsem na male oddajalce. Čeprav v tem sektorju obstaja močna siva ekonomija, Novotny meni, da ukrepi ne prinašajo pravih rezultatov. Izpostavlja nepošteno obdavčitev, kjer morajo podjetniki v celinskem delu države plačevati vse davke, medtem ko imajo ponudniki na obali številne olajšave. Približno 30 odstotkov vseh gospodarskih dejavnosti na Hrvaškem poteka v sivi ekonomiji.
Država se po deležu sive ekonomije uvršča v sam vrh, ob bok Turčiji, Srbiji in Črni gori. Represivni ukrepi in povečevanje števila inšpektorjev po mnenju ekonomista ne rešujejo problema. Kot primer dobre prakse Novotny navaja Italijo, ki je podoben problem uspešno rešila z uvedbo pavšalne obdavčitve. Na Hrvaškem pa politika to raven sive ekonomije tolerira že desetletja, predvsem iz socialno-političnih razlogov.
Mit o turizmu in neizkoriščen potencial
Poseben izziv predstavljajo tudi tujci, ki kupujejo nepremičnine na obali in jih oddajajo na črno pod pretvezo, da gostijo sorodnike in prijatelje. Novotny to označuje za splošno epidemijo, ki pa ni omejena zgolj na turizem, temveč zajema vse osebne storitve. Glavni razlog za izogibanje davkom vidi v izjemno visokih davčnih stopnjah. Splošna stopnja davka na dodano vrednost znaša 25 odstotkov, kar država ohranja predvsem zato, ker nima uvedenega davka na nepremičnine in premoženje.
Ekonomist opozarja tudi na zmotno prepričanje, da turizem predstavlja najpomembnejšo gospodarsko panogo. Ta "mit o turizmu" državo obremenjuje že desetletja. Namesto stalnega preštevanja turistov bi morala država pozornost usmeriti v trajnostni razvoj. Turizem zahteva ogromna vlaganja in prinaša visoke stroške lokalnim skupnostim. Po vsaki sezoni na primer ostanejo številna nezakonita odlagališča odpadkov, katerih sanacijo plačajo lokalni prebivalci. Novotny zaključuje, da turizem dejansko zavira razvoj drugih sektorjev, kot je kmetijstvo. Dalmacija in dolina reke Neretve imata obilico vode in sonca, s katerimi bi lahko pridelovali lastno hrano, a država kljub temu letno uvozi 20.000 ton paradižnika.
