Barbara Bradač
Ko so občani Rač in Frama junija prejeli informativne izračune nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ), so se nekateri prijeli za glavo. Zneski so bili ponekod nekajkrat višji kot leto prej. Občanka, ki je prej plačevala nekaj manj kot sto evrov, je denimo prejela informativni izračun za skoraj 450 evrov. Zmotilo jo je predvsem, da so bili pri površini hiše upoštevani tudi klet, neobdelana mansarda in drugi prostori, ki jih ne uporablja za bivanje.
Zdaj, po več kot 500 pripombah občanov, Občina Rače-Fram ugotavlja, da način, na katerem so temeljili junijski informativni izračuni, ni primeren za končno odmero. Podatek GURS o neto tlorisni površini je lahko izhodišče, ni pa mogoče vseh evidentiranih kvadratnih metrov avtomatično šteti za stanovanjsko površino, od katere se odmeri NUSZ. Občinski svet bo zato prihodnji teden obravnaval avtentično razlago odloka, ki naj bi določila enotnejša pravila že za letošnjo odmero.
Pričakovali deset odstotkov, dobili več kot 500 pripomb
Občina je pred pošiljanjem informativnih izračunov opravila simulacijo. Predpostavila je, da so podatki v uradnih evidencah pravilni in da katastrske oznake kleti, podstrešij in drugih prostorov ustrezajo njihovemu dejanskemu stanju. Izhajala je tudi iz predpostavke, da so kleti in podstrešja praviloma funkcionalno povezani s stanovanjem, zato so bili praviloma vključeni v površino za izračun.
Simulacija je pokazala, da naj bi bila povprečna dodatna obremenitev približno desetodstotna. Ko so izračune poslali občanom, pa se napoved ni uresničila. Pri velikem številu zavezancev so ugotovili odstopanja, večja od sto odstotkov, kar pomeni, da bi se lahko NUSZ glede na prejšnjo odmero tudi več kot podvojil. Na občino je prispelo več kot 500 pripomb. Njihovo število in vsebina po ugotovitvah občine kažeta, da ne gre za posamezne napake, ampak za "širšo in sistemsko neusklajenost podatkov".
Težava ni bila le v kvadraturi. Občina je pri pretekli uporabi odloka ugotovila dve vrsti nepravilnosti: napačne vhodne podatke o površinah, ki naj bi jih že odpravili, ter neenotno oziroma napačno razlago, kateri prostori in zemljišča se sploh vključujejo v odmero. Prav slednje želi zdaj urediti z avtentično razlago odloka.
Neobdelano podstrešje ne bo avtomatično štelo
Za občane je najpomembnejša predlagana sprememba pri kleteh, podstrešjih in tako imenovanih nerazporejenih prostorih. Občina predlaga nasprotno izhodišče od tistega, uporabljenega pri junijski simulaciji: domnevalo naj bi se, da ti prostori niso stanovanjska površina. V odmero se bodo vključili, če se bo glede na konkretne okoliščine ugotovilo, da se uporabljajo za stanovanjske namene oziroma so po dejanski funkciji povezani s stanovanjem. Sama oznaka "klet" ali "podstrešje" v katastru za to ne bo dovolj.
To je pomembno prav za občane, ki so opozarjali na neobdelana podstrešja ali kletne prostore, pa so se njihovi kvadratni metri pojavili v informativnem izračunu. Pri kleti bo treba ugotoviti, ali gre za zaprt prostor in ali je glede na njegove dejanske lastnosti, namen in uporabo funkcionalno povezan s stanovanjem. Pri tem ni nujno, da gre za prostor, v katerem se biva; zakon med stanovanjske površine šteje denimo tudi shrambo.
Posebej je navedena garaža za osebne avtomobile, katere čista tlorisna površina se šteje med stanovanjske površine. Nadstreškov in drvarnic predlagana avtentična razlaga posebej ne opredeljuje. Občina namerava jasnejša merila za stanovanjske, pomožne in druge površine ter posebej za kleti, podstrešja, garaže, skladišča in nerazporejene prostore določiti pri pripravi novega odloka.
Tudi pri podjetjih ne bo odločilna celotna parcela
Neenotnost je občina ugotovila tudi pri poslovnih nepremičninah. V nekaterih primerih je bila kot poslovna površina upoštevana skoraj celotna parcela, v drugih le neposredna površina poslovnega prostora, čeprav so bile okoliščine primerljive.
Po predlagani razlagi sama lega zemljišča ob poslovnem objektu, lastništvo, ograjenost ali dejstvo, da je del iste parcele, ne bodo dovolj. V NUSZ se lahko vključijo površine, ki so glede na dejansko ureditev namenjene dejavnosti ali so objektivno potrebne za njeno normalno izvajanje, denimo nepokrita skladišča, parkirišča, namenjena dejavnosti, manipulativne površine in gostinski vrtovi.
Jasnejše pravilo občina predlaga tudi za nezazidana stavbna zemljišča. Fizični osebi naj bi se odbitek največ 500 kvadratnih metrov priznal samo enkrat, ne za vsako parcelo posebej.
Upoštevale se bodo površine vseh nezazidanih stavbnih zemljišč istega zavezanca glede na njegov lastniški oziroma solastniški delež, nato pa se bo od njihovega seštevka enkrat odštelo največ 500 kvadratnih metrov. Če skupna površina ne presega 500 kvadratnih metrov, bo površina za odmero enaka nič.
Vseh hiš letos ne morejo preveriti
Za občana, ki je junija dobil dva-, tri- ali še večkrat višji informativni izračun, je bistvena informacija, da ta znesek ni dokončna obveznost. Informativni izračuni niso odmerne odločbe, saj bo dokončno obveznost bo določila šele odločba FURS.
Idealna rešitev bi bila, priznava občina, da bi pri vsaki nepremičnini posebej preverili kleti, podstrešja, nerazporejene prostore in pri podjetjih zunanje površine ter ugotovili njihovo dejansko uporabo. Toda tega za vse nepremičnine pred letošnjo odmero časovno ni mogoče narediti. Zato je avtentična razlaga prehodna rešitev za letošnjo odmero.
Občina bo hkrati urejala evidence in pripravljala povsem nov odlok. Strokovne in podatkovne podlage naj bi pripravili letos in v začetku prihodnjega leta, postopek sprejemanja novega odloka pa izvedli leta 2027. Cilj je, da bi novi sistem NUSZ prvič uporabili 1. januarja 2028.
