Gregor Grosman
Pametni dom prihodnosti ne bo dom, v katerem bomo vsak aparat upravljali z drugo aplikacijo. Vizija, ki jo letos kaže berlinski sejem IFA, je precej ambicioznejša: naprave naj bi same razumele, kaj se dogaja v stanovanju, se prilagajale uporabniku in prevzele del vsakodnevnih odločitev. Umetna inteligenca se tako seli iz računalnika v hladilnik, pečico, pomivalni in pralni stroj – roboti pa se učijo premagovati še zadnje ovire v naših stanovanjih.
Na sejmu IFA 2026, ki je v Berlinu potekal od 4. do 8. septembra in je združeval več kot 1900 znamk, je bil pametni dom eno osrednjih področij. Organizatorji med ključnimi trendi izpostavljajo avtomatizacijo z umetno inteligenco, povezovanje naprav, upravljanje energije, pametno razsvetljavo, varnost ter povezane kuhinje in gospodinjske aparate.
Če smo še pred nekaj leti za pametno napravo šteli žarnico, ki jo je bilo mogoče vklopiti s telefonom, se je definicija precej spremenila. Letošnji veliki trend je mogoče povzeti z besedo samostojnost. Naprava naj ne bi več samo čakala na ukaz, temveč s tipali, kamerami in umetno inteligenco prepoznala položaj in se sama odločila, kaj storiti.
Pečica, ki ve, kaj smo dali vanjo
Dober primer je nova Siemensova pečica. Sistem lahko samodejno prepozna več kot sto jedi in temu prilagodi pripravo, uporabnik pa lahko shrani tudi svoje priljubljene recepte - naj bo to babičin jabolčni zavitek ali nedeljska pečenka. Novi kavni aparat EQ600 iAroma omogoča preprosto upravljanje zaradi zaslona coffeeSelect ter po višini nastavljivega odcejalnika za skodelice to-go in XL-skodelice. Za še večje udobje v vsakdanjem življenju pa uporablja generativno umetno inteligenco. Kot eden prvih ponudnikov v Nemčiji Siemens uvaja sistem Alexa+ v popolnoma avtomatski kavni aparat. S tem so časi vnaprej določenih glasovnih ukazov mimo, z uporabo sodobnih jezikovnih modelov se lahko namreč z napravo normalno pogovarjate, aparat pa se uči iz vaših navad in se prilagaja individualnim željam. Siemens je na IFA predstavil še kombinirani pralno-sušilni stroj s tehnologijo toplotne črpalke.
Podobno smer ubira Miele, ki je svoj letošnji nastop zastavil kar pod geslom, da je "konec gospodinjskih opravil na vidiku". Njegov novi pomivalni stroj G8 Diamond ima v notranjosti kamero. Sistem AutoVision z obdelavo slike in umetno inteligenco prepozna vrsto posode ter napolnjenost stroja. Če opazi denimo lonce ali steklenice, lahko sam prilagodi pomivanje. V aplikaciji lahko uporabnik določi celo, naj se stroj ne zažene, dokler ni dovolj poln.
Miele je predstavil tudi CulinaryCoach, kuharskega pomočnika z umetno inteligenco. Z njim se je mogoče pogovarjati, mu poslati fotografijo recepta ali opis jedi, pomočnik pa predlaga ustrezno pripravo in nastavitve prenese v pečico. Še bolj futurističen je koncept pralnega stroja Cary: optični senzorji naj bi prepoznali vrsto in barvo tkanine, umetna inteligenca pa izbrala način pranja. Ideja je preprosta – perilo v stroj, pritisk na gumb in konec odločanja. Toda Cary je za zdaj koncept, ne izdelek, ki bi ga lahko jutri odnesli iz trgovine.
Hladilnik postaja kamera in računalnik
Samsung medtem nadaljuje razvoj svoje družine Bespoke AI. Na sejmu IFA je predstavil nove pralne stroje z zmogljivostjo 10 in 13 kilogramov ter novo generacijo hladilnikov Bespoke AI Refrigerator Family Hub. Kamera in umetna inteligenca v hladilniku prepoznavata živila, podatki pa postajajo del širše povezane kuhinje. Novi 10-kilogramski pralni stroj naj bi po Samsungovih lastnih meritvah porabil do 70 odstotkov manj energije od najvišje dovoljene porabe za evropski energijski razred A. Prikazani modeli so sicer še razvojne različice, končne specifikacije in razpoložljivost pa še niso določene.
Tudi Haier, Hisense in TCL ne govorijo več o posameznem pametnem aparatu, ampak o ekosistemu doma. Haierjeva platforma povezuje gospodinjske naprave in storitve, umetna inteligenca pa lahko analizira količino perila, prepoznava hrano in spremlja kuhanje. Hisense svojo zamisel imenuje "Companion Living": televizorji in gospodinjski aparati naj bi sodelovali pri kuhanju, pranju, uravnavanju temperature in upravljanju energije. TCL podobno kot Samsung vidi televizor kot nekakšno osrednje vozlišče, s katerim se uporabnik pogovarja v naravnem jeziku in prek njega upravlja dom.
Robot, ki ga stopnice ne ustavijo več
Prav pri robotih je mogoče najlepše videti, kako hitro se premika meja med uporabnim izdelkom in tehnološko demonstracijo. Če smo še nedavno poročali, da so humanoidni roboti zelo dobri v različnih športnih disciplinah in v nekaterih celo prekašajo človeške dosežke, je drugače pri vsakodnevnih finomotoričnih opravilih. Vendar pa robot ni nujno podoben človeku, da mu lahko pomaga.
Novi robotski sesalniki Roborock Saros 20 Flow Complete in Saros 20 Neo obljubljajo izjemno veliko sesalno moč. Flow ima sistem mokrega čiščenja SpiraFlow 2.0, postaja pa valj čisti z vročo vodo. Neo je visok le 7,95 centimetra in je zasnovan tako, da zleze tudi pod nizko pohištvo ter premaguje visoke pragove.
Bolj zanimiv za prihodnost pa je Saros Rover. Namesto klasičnega podvozja uporablja kombinacijo koles in nekakšnih nog. Robot lahko spreminja višino posamezne strani, se prilagaja oviram in – kar je bila doslej velika pomanjkljivost robotskih sesalnikov – premaguje stopnice ter čisti več nadstropij. Cena in začetek datuma prodaje še nista znana, saj gre za zdaj zgolj za prototip.
Tudi iRobot eksperimentira. Koncept Roomba Duo je pravzaprav robot z robotom: velik čistilni robot prevaža manjšo Roombo, ki jo lahko odloži za čiščenje prostorov, do katerih sam ne more. Bolj konvencionalni Roomba Max 875 Combo pa že kaže, kam gre množični trg: sesanje, pomivanje, lidar (merjenje razdalje), kamere, samostojna navigacija in prilagajanje različnim talnim površinam postajajo združeni v enem stroju.
Tudi luč ni več samo žarnica
Pametni dom se spreminja tudi vizualno. Philips Hue je na IFA predstavil Liane 360-degree Rope Lights, prilagodljive svetlobne cevi, ki z novo tehnologijo OmniGlow svetijo enakomerno v vse smeri. Namenjene niso toliko zamenjavi običajne žarnice kot vključevanju svetlobe v arhitekturo prostora – vzdolž sten, stropov ali pohištva. Cena pa lepo pokaže eno od težav pametnega doma: tri metre dolga različica v ZDA stane 400 dolarjev, petmetrska pa 550 dolarjev.
Pametni dom se širi celo na področje hišnih ljubljenčkov. Dreame je pokazal LumaTempo, pametni akvarij, pri katerem lahko telefon nadzoruje hranjenje rib in temperaturo vode ter beleži podatke o hranjenju. Na trg naj bi prišel prihodnje leto.
Je torej pametni dom končno tukaj? Deloma, saj nikakor ni več zgolj futuristična vizija. Robotske sesalnike, termostate, luči, kamere, pralne in pomivalne stroje s povezljivostjo je že mogoče kupiti. Podatki nemškega Duštva za raziskovanje navad kupcev, ki jih navaja organizator IFE, kažejo, da je vrednost prodaje pametnih izdelkov na 13 velikih evropskih trgih leta 2024 zrasla za osem odstotkov, pri velikih pametnih gospodinjskih aparatih celo za 21 odstotkov. Pri robotskih sesalnikih je delež pametnih modelov dosegel 94 odstotkov.
Toda popolnoma povezan dom, ki sam razume navade stanovalcev in usklajuje vse naprave, še ni resničnost. Ovire ostajajo visoka cena, nezdružljivost različnih ekosistemov, varovanje osebnih podatkov in vprašanje, ali pametne funkcije uporabniku sploh prinašajo dovolj koristi za nakup oziroma investicijo v ekosistem. V raziskavah, ki jih povzema IFA, 45 odstotkov potrošnikov kot oviro navaja prav visoke stroške, 41 odstotkov pa jih ima pomisleke glede zasebnosti.
Tudi eno najpogostejših obljub, da pametni dom avtomatično pomeni manjšo porabo energije, moramo jemati z rezervo. Senzorji, kamere, brezžična vozlišča in drugi stalno vključeni elementi namreč elektriko tudi sami porabljajo. Smisel pametnega doma je zato pogosto bolj v udobju kot v energetskem prihranku.
IFA 2026 tako kaže precej jasno smer. Prva generacija pametnega doma je pomenila, da lahko s telefonom ugasnemo luč. Druga je naprave povezala v skupne ekosisteme. Tretja, ki prihaja zdaj, pa želi odpraviti še telefon in čim več naših odločitev: hladilnik naj sam vidi, kaj je v njem, pečica naj ugotovi, kaj pečemo, pomivalni stroj naj presodi, kdaj je dovolj poln, robot pa naj sam ugotovi, kako priti v naslednje nadstropje. Tehnologija za vsak posamezni del sestavljanke takšnega doma že obstaja, dom, v katerem bodo vsi ti koščki cenovno dostopno, zanesljivo in neopazno sodelovali med seboj, pa ostaja nekaj, kar se na IFA še vedno kaže predvsem kot obljuba bližnje prihodnosti.
