
Počasi bo treba spremeniti slovenski pregovor, da ima mačka devet življenj, v tega, da ima vročina devet življenj. Resnično sem upal, da se je, vsaj za letos seveda, končala, a ne! Spet bo 35 in ponekod še več, čeprav bo to vendarle drugače kot junija in julija, ko so bili dnevi daljši in sonce višje na nebu. In noči, pravzaprav jutra, bodo zato bolj sveža. Ja, z nečim se pač moramo tolažiti. Zadnji dež je ustvaril varljiv občutek, da smo premagali sušo in tudi vročino. Kako malo je potrebno, kajne, saj smo si to najbrž vsi želeli?! A če ostanemo pri pregovorih: ena lastovka še ne prinese pomladi, ena porcija dežja pa še zdaleč ne konča take suše, kot smo jo imeli. Dež je tako ali tako prišel prepozno, ne za vse, a pogled na gozdove je več kot zgovoren. V teh dneh lahko že od daleč ugotovimo, kje so tla plitva, ponekod je plast prsti tanka, skoraj bi se lahko šli tudi geološko analizo tal – na kraških tleh je drevje precej bolj prizadeto, medtem ko so posledice na kamninah, ki zadržujejo vodo bolj na površju, manj izrazite.
Seveda je s tlemi povezano tudi, katere drevesne vrste prevladujejo, nekatere so bolj občutljive na sušo kot druge. Škoda, letošnja jesen verjetno ne bo tako pisana, tudi če bo vreme oktobra temu naklonjeno. Veliko listja je odpadlo že zelenega, posušenega in v gozdu, če ste malo pozorni, je poseben vonj po takem odpadlem listju. Drugačen je od vonja jeseni v gozdu, ko listje odmre, kot je treba. Vsaj travniki so nekoliko ozeleneli, pa še to ne povsod. In zdaj, kot v posmeh, spet vroče in brez konkretnega dežja. Ko gledam naše reke, nekaterih še nisem videl tako nizkih, se spomnim na pokrajine ne tako daleč od nas, kjer so doline, ki jih je nekoč izdolbla voda, zdaj pa so suhe ali pa po njih teče voda le ob večjih padavinah. Bo v prihodnje tudi pri nas tako? Pa saj imamo tak primer – Pokljuška soteska! Naravna zanimivost, vredna ogleda.
Kaj pa, če bomo v ne tako oddaljeni prihodnosti doživeli, da se bomo sprehajali po suhi strugi Gradaščice ali, recimo, reke Reke (kar se je enkrat že zgodilo, ko si je voda našla pot v podzemlje "prekmalu")? Bo to tudi naravna zanimivost? Saj je zanimivo, ko se kaj takega zgodi. Zanimivo je tudi, ko je vode veliko, da le ne postane preveč zanimivo zaradi prevelike količine vode, čemur pravimo poplava. Kadar presahne slap Savica, izgubimo turistično točko, vredno ogleda. A to je še najmanj. To je očiten znak, da vode ni. Žejna je naša Slovenija, žejna, le kdaj se bo lahko končno odžejala?! Vročina k temu zagotovo ne bo pripomogla.








