Jutranja impresija v teh vročih dneh. Vstanem malo pred šesto. Prepozno – zunaj se že sliši hrup z avtoceste. Sonce je ravno dobro vzšlo. Nekaj svežine je zunaj, celo za kakšno stopinjo hladneje kot včeraj! Pozna se, da čez dan dobesedno žge, do jutra si ne morejo vse rastline opomoči. Ko se zapeljem izmed hiš na polja, začutim nekoliko hladnejši zrak. Kar ne morem verjeti, nad travniki lebdi dober meter debela meglica. Le od kod se je vzela ta vlaga, saj je že vse presušeno, zemlja razpokana, tu pa, kot po čudežu, meglica?! Komaj kaj rose po travi. Kakšno razkošje, pravzaprav, v takem se človek šele povsem zave, kaj pomeni voda za življenje! Prav stoži se mi po barjanskem blatu! Kar ustavil bi se in srkal vase to svežino in občutek vlage, dokler je sonce neusmiljeno ne popije. Škoda je zamuditi tak prizor v teh dneh, ko si je potem večino dneva le težko predstavljati, da je bilo zjutraj lahko tako. Srečam srnjaka. Ali je zjutraj še malo zaspan in se mu ne ljubi prehitro skakati naokoli? Živali ravnajo preudarno z energijo, dragocena je. Morda me zato gleda in čaka, ali bom šel le mimo in bo lahko mirno nadaljeval svojo pašo ali pa bo le moral napeti svoje mišice in skočiti med bližnja drevesa. Mir je, slišim oddaljeni zvok prometa, slišim žolno, fazana, sonce pa se počasi dviga in naznanja svojo oblast. Zakaj vsak dan ne vstanem tako zgodaj?!
Večerna impresija. Utrujen sem od celodnevne vročine, čeprav sem večino časa preživel notri, na srečo mi ni bilo treba dneva preživeti zunaj – tudi v senci pri 35 °C ni prav dosti bolje. Ne predstavljam si, kako zdržijo gradbeni delavci, ali pa kmetje, na primer. Tudi rastline so utrujene od vročega dneva, delujejo uvelo, premagano. Koliko časa bodo še zdržale? Ko sonce zaide, se spet zbudi upanje, da bo noč prinesla nekaj svežine. Tema je, ko pogledam na termometer: 28 °C. Nikamor ne gre, kar vztraja, le kdaj se bo nekoliko bolj shladilo? Na nebu brez oblačka je polna luna – njen vrh, a tudi začetek konca. Pravzaprav lepo. Tako toplo je, da se lahko zunaj sprehajam samo v kratkih hlačah. V bistvu je vsaka majica, še tako tanka, odveč. Kaj bodo rekli sosedje? Pa saj je noč.
Kdaj je lepše, zjutraj ali zvečer? Nekateri ljudje so "jutranji tipi", drugi bolj zaživijo zvečer, zjutraj se le stežka postavijo na noge. Večer obljublja svežino, jutro jo prinese. Zvečer je dan za nami, pravico imamo biti utrujeni in si privoščiti počitek ali kaj prijetnega. Jutro je začetek, potencial – pred nami je še ves dan. Ga bomo zapravili? Bomo kaj naredili iz njega?
