Ste se kdaj vprašali, kje bi radi živeli? Kjerkoli, lahko pri nas v Sloveniji ali kje v tujini. Morda vas vleče v eksotične kraje večnega poletja, ne marate zime? Ali pa vam je od okolice in podnebja pomembnejše to, kako bi se lahko razvijali v svojem poklicu, naredili kariero? Veliko je vidikov, ki lahko vplivajo na zgornje vprašanje. Nisem neki svetovni popotnik, videl sem le nekaj dežel, držav. Moral bi potovati vse življenje, da bi nekje zazijal od očaranosti in si rekel, tu je pa tako lepo! Ampak to sem rekel že večkrat. Seveda gre za lepoto pokrajine, okolja, ko se človek ozre naokoli in uživa … Ali pa ne, seveda. Ko grem iz kraja v kraj kot turist ali kot kolesar, morda službeno, se igram nekakšno igro in si skušam predstavljati, kako bi pa jaz tam živel. Seveda lahko večinoma vidim le zunanjost, pokrajino, okolje, morda podnebne značilnosti, ki jih človek lahko spozna iz okolja, če le zna malo sklepati, kot meteorolog sem verjetno pri tem v prednosti. Vedno so me privlačile pokrajine.
Ko smo v mojih otroških letih šli na morje, je bilo to potovanje. Že zato, ker takrat večina ljudi ni ravno pogosto potovala daleč. Že zato, ker ni bilo toliko prometnih povezav, letalske karte so bile res drage, naša kupna moč je bila precej manjša kot danes. Recimo počitniško morje v Dalmaciji. Na pot smo šli zgodaj, zgodaj, da smo se, vsaj delno, izognili vročini, pot pa je trajala … In da mi ni bilo dolgčas, sem gledal skozi okno, kako se je spreminjala okolica na naši poti. Nekako proti zdravi pameti so me najbolj očarali kraji, kjer je bila narava skopa, recimo kamnite goličave pod Velebitom, kjer je vsako drevo dragoceno, kjer je voda na kapljice, kjer ceniš vse, kar zraste. V obilju, ki ga dajejo rodovitni kraji, vse nekako zvodeni. Življenje v takih krajih je trdo, skromno, a morda bolj živo, ne vem. Domišljija je poletela. In ko smo se vračali, sem pot doživljal v obratni smeri.
To mi je ostalo do danes. Tudi ko grem kam s kolesom, ni treba daleč, "imam oči" za razne prizore, ki se razkrijejo na poti. Koliko lepih razgledov imamo, koliko lepih krajev je samo pri nas! In si predstavljam, kje bi bilo lepo živeti. Nekakšni notranji monologi. Seveda pa se človek takoj vpraša, kaj pa to pomeni lepo živeti?! So to res le lep razgled, mirna in čista okolica, morda rodovitna zemlja, kjer "zraste vse, kar vanjo vtakneš"? Kaj ti to pomaga, če ti grenijo življenje sosedi, ki hočejo uveljaviti le svoj prav, ki jim tvoj način razmišljanja in življenja ni všeč in ti hočejo na vsak način vsiliti svojega? Najbrž je to, da se razumeš z ljudmi, ki živijo okoli tebe, nekaj najpomembnejšega. Kar pa je seveda odvisno od obeh strani. Ampak ko se samo pelješ mimo, to res ni pomembno.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
