Da ne bom omenjal samo Ljubljane, ki z mestno klimo lahko odstopa v toploti, bom navedel podatke za letališče Cerklje ob Krki, kjer meteorološka postaja ne stoji v naselju, torej ji ne moremo očitati vpliva pozidanih in asfaltiranih urbanih površin. V zadnjih tridesetih dneh je bilo samo sedem dni, ko se ni segrelo do trideset stopinj. Se vam zdi malo? Res jih je večina iz junija, takrat je bilo tudi bolj vroče, a tudi če je temperatura okoli trideset, se toplota akumulira v tleh in v stavbah in se sprošča ponoči, tako da ni jutranje svežine. To nam pokaže povprečna dnevna temperatura, ki je za to obdobje 3,5 °C višja od povprečja! Veliko! Zato bo prihajajoča osvežitev še kako dobrodošla.
Glede na to, da bo več kot polovica meseca takrat že za nami, bo verjetno kljub temu tudi julij znatno toplejši od povprečja. Naša obsedenost s povprečji in odstopanji, kajne? Le zakaj toliko opletamo z njimi?! Zakaj vse spraviti v številke, ko pa sami najbolje čutimo, ali nam je vroče ali nas zebe?! Naši občutki nam ne povedo prav dosti. Saj veste, eni so za vroče, drugi bi se poleti raje preselili v hladnejše kraje. Nekateri bodo v vročini ves čas vzdihovali in se smilili samim sebi, drugi jo bodo stoično prenašali in se skušali vsaj nekoliko prilagoditi visoki temperaturi – dokler le ni preveč, takrat pridemo do meje svojega telesa. Številke morda niso toliko za javnost, čeprav nas podatek, da je zunaj recimo 35 °C, najbrž vsaj nekoliko odvrne od tega, da bi takrat na soncu kaj počeli, in vsaj vemo, zakaj nam je tako vroče ali zakaj se slabše počutimo. Nekdo bo tak občutek dobil že pri 30, drugi šele pri, ne vem, 34 °C. Zato številke res ne povedo vsega. Povedo pa, in to precej bolj natančno kot naši občutki in naš spomin, ali se s temperaturo na dolgi rok kaj dogaja.
Mi smo kot žaba v loncu z vodo, ki jo počasi segrevamo. A podobno kot žaba ne zdržimo v nedogled. Sicer pri segrevanju ozračja najbrž s tem ne bo težav, najbrž se temperatura ne bo tako dvignila, da mi tega ne bi mogli preživeti. Naš obstoj bodo, pravzaprav so ga ponekod že, začele ogrožati druge spremembe, ki jih povzroča segrevanje ozračja. Na primer pomanjkanje pitne vode, pridelava hrane. Dokler je bilo ljudi na Zemlji precej manj, so se pač selili za boljšimi pogoji preživetja. Zdaj bi to težko storili, pa še močnejši bi šibkejše enostavno "odrinili od sklede". Ali od pipe, kar je morda še huje. Sicer ne vem, kako ste z občutki, a zase moram reči, da se me v tej suši pogled na čisto vodo dotakne bolj kot sicer. Najbrž se ne zavedamo dovolj, kakšno bogastvo je to. Kjer še je, kajti tudi na Barju, ki je mokrišče, so razpoke v tleh ponekod široke tudi več centimetrov!
