Z jasno vizijo, pogumom in sodelovanjem pa so možnosti bistveno večje od tega, kar vidimo danes, je Janez Janša ocenil na Trgu republike in dodal, da nas zgodovina uči, da je ob najpomembnejših vprašanjih razvoja treba stopiti skupaj.
Janša je v govoru spomnil na dogajanje pred 35 leti, na prostovoljce, ki so se bili pripravljeni boriti za državo, pa tudi na sprejemanje temeljnih dokumentov samostojne države. Ob tem je dejal, da politika sicer ni bila tako enotna kot slovenski narod na plebiscitu, kljub temu pa so dosegli potrebno ustavno večino. "Te večine ne bi bilo, če tudi slaba polovica tedanje leve opozicije ne bi skupaj z Demosom glasovala za samostojno Slovenijo."
Osamosvojitev sicer po njegovih besedah "ni last ene politične opcije, ene generacije ali posameznikov, temveč lastnina vseh Slovencev ter hkrati skupna državljanska dediščina".
Ocenil je, da smo po 35 letih lahko z marsičem zadovoljni. BDP na prebivalca se je pošesteril. "V vseh mandatih različnih vlad so tudi dosežki, ki so nas popeljali naprej," je priznal. Zaradi pretirane centralizacije in birokratizacije pa nismo dovolj izboljšali kakovosti življenja.
Pred nami pa so "resni izzivi, ki jih poleg stanja v javnih blagajnah ob sicer previsokih davkih predstavljajo tudi javna, energetska in prehranska varnost," je opozoril.
"Za uspešen spopad z njimi potrebujemo realističen pristop. Potrebujemo sodelovanje, ki bi omogočilo večino za potrebne dopolnitve ustave. Potrebujemo stabilnost. Gospodarsko in politično. Za prvo davčno sidro v ustavi in za drugo spremembo volilnega sistema. Potrebujemo decentralizacijo, večji prenos odločanja in virov na pokrajinsko in občinsko raven," je nanizal.
Poudaril je skupno odgovornost za to, da mladim predamo državo, ki bo varna in uspešna. Ob tem ga z optimizmom navdaja, da vse več mladih "kaže hkrati zanimanje tako za lastne korenine in lastno kulturo kot za vprašanje, kakšna naj bo Slovenija jutri".
35-letno zgodovino države je Janša razdelil v dva polčasa. V prvem smo ob velikem zaletu hitro napredovali, v drugem pa obstali. "Dohiteli in prehiteli so nas nekateri, ki so nam leta 2008 še krepko gledali v hrbet," je dejal.
Predsednica republike: Prav je, da slišimo različna mnenja
Predsednica Nataša Pirc Musar je po državni proslavi komentirala, da je žvižgi, ki so začeli prekinjati njen slavnostni govor, niso prizadeli in da jih je pričakovala. "Prav je, da slišimo različna mnenja, in danes smo slišali različna mnenja. Jaz v tem ne vidim nobenih težav," je povedala.
Razlog za to vidi v politiki izključevanja, "ki je po letu 2008 postalo politična norma v Sloveniji". "Imamo del politike, naslednika tiste polovice opozicije, ki ni glasovala za samostojno Slovenijo in ki nikoli ne ponudi roke sodelovanja, kadar je na oblasti. Še več. Roko sodelovanja zavrača celo takrat, ko je ponujena njemu in je v opoziciji," je zatrdil.
A izključevanje po njegovih besedah "ni izročilo slovenske osamosvojitve in ni del vrednot časa, ki nas je združil". "To ni pot, ki nas lahko popelje naprej," je prepričan.
Še posebej ne v mednarodnem in evropskem okolju, ki je danes v marsičem celo še bolj zahtevno, kot je bilo pred 35 leti. Slovenci kot del evropskega in severnoatlantskega zavezništva nosimo svoj del odgovornosti za lastno in skupno evropsko varno prihodnost, je spomnil. "Del odgovornosti je tudi obramba lastnih vrednot in našega načina življenja. Naš dom, naša pravila," je pristavil.
Zavzel se je za "vzpostavitev enakosti pred zakonom in gradnjo skupnosti, v kateri bo samostojna Slovenija samoumevna intimna opcija vseh in v kateri so sanje slehernika ne samo vsak dan znova dovoljene, ampak kjer jih lahko s svojim delom in trudom tudi enakopravno uresničuje".
Kritičen je bil do tega, da "smo morali kar dvakrat ustanavljati muzej slovenske osamosvojitve". Prav tako pa bi se po njegovem spodobilo, da ob naslednjem praznovanju dneva državnosti na Trgu republike končno odkrijemo tudi spomenik slovenski osamosvojitvi in državnosti. Dolg do prestanega trpljenja prednikov pa "bomo odplačevali tako, da bomo končno vrnili pravico do spomina in pokopali vse svoje mrtve". "Predvsem pa s tem, da bomo gradili domovino vseh in za vse," je navedel.
Kljub ukinjanju institucij spomina na svoj nastanek osamosvojitvena Slovenija ni bila nikoli poražena, je dejal. "Nikoli ni bila premagana. Preprosto čakala je na trenutek, da se ponovno dvigne. In ta trenutek je prišel. Vztrajno, korak za korakom, nastopa čas, v katerem ponovno verjamemo vase, v svojo sposobnost napredovanja, verjamemo v moč povezovalnega izročila ter vrednot slovenske osamosvojitve," je opisal.
Različnost je ponazoril tudi s prispodobo slovenske zastave, ki ni enobarvna. "Ima tri barve, vse so enakopravne in enakovredne in vsi se lahko v svoji različnosti prepoznamo v njih. Ima pa slovenska zastava en sam državni grb, simbol skupnega, utelešenega v slovenski državnosti. Ta pa mora biti formalni okvir svobodne demokratične družbe," še meni premier, katerega govor je mestoma spremljalo nekaj žvižgov, na več delih pa glasen aplavz podpornikov iz publike.
Pod kulturno-umetniški del dobri dve uri dolge državne proslave sta se podpisala scenarist in avtor več skladb programa Igor Pirkovič ter režiser Roman Končar. V glasbenem delu so med drugim sodelovali Simfonični orkester in Mešani pevski zbor Crescendo ter Otroški pevski zbor Osnovne šole Alojzija Šuštarja. Z recitali so se spomnili na velikane slovenske književnosti, med njimi Srečka Kosovela, Ivana Cankarja, Dragotina Ketteja, Antona Aškerca, Lili Novy in Josipa Stritarja.
Na ključne mejnike slovenske demokratizacije in osamosvojitve so snovalci proslave spomnili z avdiovizualnimi prikazi, tudi s projekcijo na stolpnico ob robu Trga republike, istem, na katerem je Slovenija pred 35 leti slovesno razglasila samostojnost.
