Vprašanje bralca - odgovor strokovnjaka: Časovni bloki in dogovorjena obračunska moč

Vprašanje

Ali lahko prihranimo z upoštevanjem časovnih blokov? Zanima me, kolikšne so pravzaprav razlike v ceni elektrike po posameznih časovnih blokih v času višje in nižje tarife. Obstajajo kaki izračuni? Koliko lahko povprečno gospodinjstvo prihrani, če na primer pere perilo in pomiva posodo ponoči oziroma čez vikend, ne pa čez dan? Kako je še mogoče prihraniti?

Mateja, Ormož

Odgovor

Možno je nekaj malega prihraniti s pranjem ob koncih tedna, čeprav je primernejše preživljati prosti čas z družino in prijatelji kot s pralnim strojem.

Obračun elektrike je postal tako zamotan, da ga običajen smrtnik ne razume. Zapletenost sistema otežuje neodvisen nadzor in primerjavo stroškov. Že v prejšnjem obdobju je bil račun za elektriko dokaj nepregleden. Leta 2022 je Agencija za energijo prenovila metodologijo obračunavanja omrežnine in tarifni sistem zato, da bi bila električna energija v kar največji meri optimalno in pravično uporabljena za vse odjemalce. Pri mnogih odjemalcih so se skupni stroški po novem obračunu celo povečali.

S podrobno analizo povprečnega računa pokažemo, da pranje ob vikendih ni bistveno cenejše.

Račun je razdeljen na štiri sklope: energijo (tržno blago), omrežnino (regulirani del), prispevke in DDV.

• Energija: To je gola elektrika. Če imate dvotarifni števec, je razdeljena na VT (višja tarifa čez dan) in MT (manjša tarifa ponoči in ob vikendih). Tudi v nižji sezoni (od marca do oktobra) je elektrika cenejša kot v višji sezoni (od novembra do februarja).

• Omrežninski del: Omrežnina je lahko dražja od same energije. Razdeljena je na dva dela:

Dogovorjena moč - časovni bloki (ČB 1, 2, 3, 4 za višjo sezono in ČB 2, 3, 4, 5 za nižjo sezono); plačujete jo ne glede na to, ali elektriko trošite ali ne. Dogovorjena moč pomeni rezervirano zmogljivost v omrežju. Najdražji je ČB 1, ki velja izključno med delavniki v višji sezoni, dopoldne in popoldne.

Prevzeta elektrika (za ČB, tudi po sezonah): To je omrežnina na porabljene kilovatne ure, odvisna od porabe.

• Prispevki, trošarine in nadomestila: za delovanje operaterja trga, za energetsko učinkovitost in SPTE/OVE, trošarina, mesečni pavšal …

• Posebej je dodan še DDV.

Vrnimo se k vprašanju: Ali lahko strošek znižate s pranjem ob vikendih?

Bistveno ne. Prihranili bi kvečjemu nekaj centov, izgubili pa bivalno udobje.

Cena energije je odvisna od dobavitelja in paketa. Razlika med povprečno ceno VT/MT z DDV je 3 cente na kWh. Če celoten pralni cikel (ki porabi približno 1,5 kWh) prestavite z delovnega dneva na vikend (ko velja MT in cenejši blok) in upoštevate vse prispevke, boste prihranili približno 5 centov na pranje.

Prekoračitve dogovorjene moči še niso sankcionirane. Hkrati pa beremo, da so lani pobrali za omrežnine 64 milijonov evrov manj, kot je Agencija predvidela, zato pričakujte podražitev tudi pri omrežninah, ne le pri elektriki.

Občutno več elektrike boste prihranili, če star pralni stroj, ki porabi 1,5 kWh elektrike na pranje, zamenjate s sodobnim, ki porabi 0,35 kWh na pranje, skoraj petkrat manj. Zgodba pa se popolnoma spremeni pri velikih porabnikih. Gospodinjstva, ki imajo toplotno črpalko ali električno vozilo, lahko z zamikom delovanja (polnjenje avta izključno v ČB 3, 4 ali 5) privarčujejo znatne zneske, saj gre tam za tisoče kWh letno.

Največji prihranki ne nastanejo zaradi prestavljanja pranja na vikend, temveč zaradi učinkovitejših naprav in zmernejše porabe.