Kako malo mi je bilo kot staremu zaljubljencu v nogomet treba, da sem znova začutil vanj vsaj kanček vere. Da ni vse, kar je nekoč krasilo to najbolj pomembno in lepo postransko stvar na svetu, vendarle dokončno izgubljeno. Ja, nedeljska večerna tekma drugega kroga skupine G med Belgijo in Iranom je bila kljub temu, da se mreži tekmecev nista zatresli, velika zmaga nogometa. Nogometa, neobremenjenega s politiko, vplivov aktualnih snovalcev novega zemljevida sveta in vladarjev trgovcev z velikimi novci.
Velikokrat slišimo, da je denar uničil nogomet. Prav gostitelji največjega dela tokratnega mundiala z doslej največ, kar 48 udeleženimi reprezentancami, v državi, ki je dala mojstre največjih poslov na svetu, pa zelo malo dobrih nogometašev, bi morala po tej logiki pomeniti zmago velikega kapitala nad igro. Cene vstopnic so vsaj na stadionih Združenih držav Amerike (bolj prijazne so obiskovalcem in navijačem v Mehiki in Kanadi) nesramno visoke. Kot so zapisali v The Economist, tokratna megalomanska prireditev bolj spominja na konferenco v Silicijevi dolini kot na nogometno tekmovanje. Sodniki imajo na glavah pričvrščene kamere, vsak igralec ima svojega »digitalnega dvojčka«, karkoli že to pomeni.
Ne več le velika trojica
Ampak vsaj posel je, kar se tiče tega največjega športnega spektakla, povsem enostaven. Trgovci, televizijske hiše, pivovarji in stavnice, ki na njem predstavljajo svojevrstno začetno postavo kapitalizma, so v nogometnem žargonu staromodna in ostarela druščina, vse bolj nagnjena k poškodbam. Zato je to SP za nekatere morda celo zadnje. Največji športni festival na našem planetu se spreminja v svojevrsten karneval družb poražencev. Nike opremlja le 12 od 48 reprezentanc, Adidas 14, Puma pa 11. Preostale se vse bolj nagibajo k nabavi opreme nekoč velikih, ki živijo danes v senci nekdanje slave. Reprezentanco Demokratske republike Kongo oskrbuje z opremo Umbra, britanski brend, ki je nekoč opremljal največ reprezentanc. Iranska reprezentanca se postavlja v novi opremi njihovega domačega proizvajalca Majid, ki si ime deli z iranskim sistemom protiraketne obrambe kratkega dometa. Vsi trije največji. Nike, Adidas in Puma, so danes vredni precej manj, kot so bili denimo pred osmimi leti. Takrat sta oba finalista SP v Rusiji, Francija in Hrvaška, nosila opremo Nike. Zdaj je realnost drugačna. Delnice te ameriške družbe so zadnja leta strmoglavile, v zadnjih petih letih so izgubile tri četrtine vrednosti.
Prikrita korporativna dobrodelnost
Ampak Giannija Infantina zaradi tega ne boli glava. Italijanski Švicar, po poklicu odvetnik, se tako tudi obnaša in se ponaša s stalno večjim deležem, ki ga s te nesramno bogate pogače dobi Svetovna nogometna organizacija (Fifa), organizatorica svetovnega prvenstva, ki jo vodi. Američani so mu že ob kandidaturi zagotovili iztržek 12 milijard dolarjev. Zato zviti »fiškal« ni niti trepnil, ko so v tej igri daj-dam kar spremenili pravila nogometa. Igre, ki korenini v 19. stoletju, ko o svetovni nogometni organizaciji še ni bilo ne sluha ne duha in jo od takrat tradicionalno sestavljata dva polčasa po 45 minut. Na tem SP pa so jo spremenili v štiri četrtine zaradi dveh premorov, nekaj minut za osvežitev. Češ da je to zaradi velike vročine nujno, čeprav je večina stadionov v ZDA klimatizirana in je tam temperatura ponavadi le naj stopinj nad dvajset. Navijači in spremljevalci pred malimi ekrani nad tem negodujemo, saj je vsem kristalno jasno, da so te spremembe zgolj zato, da lahko teve hiše vrtijo več reklam. Ni dvakrat za reči, da so te prekinitve za osvežitev prikrit način korporativne dobrodelnosti, saj so vse teve hiše, ki so drago plačale pravice za prenose tekem – Fox v ZDA, M6 v Franciji, ITV v Veliki Britaniji, Telemundo za špansko govorečo območje v ZDA – v nezavidljivem denarnem položaju.
Nerealni obeti pivovarjev in stavnic
Širitev s prejšnjih 32 na 48 reprezentanc in s tem s prejšnjih 64 na 104 tekme je malce speljala žejne preko vode pivovarje. Obetali so si preveliko povečanje prodaje alkoholnih pijač. Pa iz te moke ne bo željenega kruha. Niso upoštevali nove realnosti. Dejstva, da se mladi ne razdajajo več tako alkoholnim pregreham kot njihovi starši, da moraš dokazati, da si star najmanj 21 let, da lahko naročiš pivo, da so tako zasoljene že cene vstopnic, pa bivanje, tako da navadnim smrtnikom ne ostane v žepu veliko za zapravljanje prostega časa za šanki.
Prav tako so delale račune brez krčmarja stavnice. Čeprav bosta po oceni Deutshe Bank dobili dvi največji ameriški stavnici Fluttra in DraftKings vplačanih rekordnih 2,4 milijarde stav, so prvi letos delnice padle za polovico, drugi pa petino vrednosti.
Nogomet je zmagal v nedeljo tudi zato, ker se ameriška administracija na čelu z njihovo zloglasno ICE (agencijo za boj proti nezakonitim migracijam in nadzor nad priseljevanjem v ZDA) maksimalno trudi, da iranski reprezentanci otežkoči bivanje in priprave pred tekmo in relaksacijo po njej, ko jo odigrajo v ZDA, potem pa jo morajo koj popihati nazaj v mehiško Guadalajaro, vendar ni uspela zlomiti volje ponosnih perzijskih nogometašev. Kot tudi ne Belgija, deveta reprezentanca sveta, na igrišču v Los Angelesu.
So pa morda najbolj vneti v ICE našli morebitno novo žrtev. Kdo ve, ali bodo Argentincu Dariu Herreri, ki je pošteno sodil, sploh še kdaj dovolili povratek v ZDA, ko jo bo enkrat zapustil.
