
Sila preprosto se je zgražati nad gnečami na cestah in, ko prideš na oblast, vehementno zaukazati delavcem, da bodo na gradbiščih tudi ponoči in ob nedeljah. Za dosego cilja so dovoljena vsa sredstva, tudi če cilj – torej domnevno prej zgrajene ceste – ne bo dosežen. V minulih rekordno vročih dneh pa taisti minister Jernej Vrtovec ni našel trenutka, da bi izrazil solidarnost ali pa vsaj zaskrbljenost nad razmerami, v katerih delavci te dni gradijo (avto)ceste. Preveč je bil zaposlen s kuhanjem škampov na buzaro in preštevanjem novih članov v stranki, ki jo vodi. Še več, napovedal je, da bodo v prihodnje pri infrastrukturnih razpisih upoštevali ne le stroškovne ocene, temveč tudi hitrost izvedbe projektov. Kdo bo plačal najvišjo ceno, se ve. Tisti, ki jo ob nezgodah pri delu s poškodbami in poklicnimi boleznimi plačujejo že zdaj – delavci, torej. Preveč nadurnega dela in hiter tempo sta namreč najpogostejša razloga za poškodbe pri delu, ki v zadnjem času (spet) naraščajo, največ pa jih je ravno v segmentu gradbeništva.
Še drugi minister v aktualni vladi, ki naj bi bdel tudi nad področjem dela, ne le gospodarstva, torej nad področjema, ki sta po neki logiki v "konfliktu interesov", ni rekel kakšne spodbude vsem zaposlenim, ki so se v vročinskem valu še bolj kot običajno kopali v znoju. On pa je recimo prezaposlen z dirkališčem, ki ga bo zgradila država. Sestanek nasmejanih obrazov je pospremil z besedami "delamo naprej", a je kristalno jasno, da bodo tudi v tem primeru delali in gradili predvsem - delavci. Ki več kot očitno niso med prioritetami te vlade. Ne le odzivi pristojnih ob simptomatskem primeru Mijič, prioritete je mogoče razbrati tudi iz predlaganega tako imenovanega omnibus interventnega zakona. Prednost ima kapital. Najbrž ni treba ugibati, da je tako tudi zato, ker je ta pomagal financirati volilno kampanjo. Pri tem spomnimo še, da Anže Logar ni pojasnil in ne pojasni, od kod je prišel zajeten kup denarja za njegovo stranko. To je bržkone ta transparentnost in izpolnitev obljube o preganjanju korupcije, ki jo je še pred tedni imel vsakodnevno v svojem repertoarju odgovorov in nastopov v medijih ter še številnejših na družbenih omrežjih.
Nihče od ministrov ni rekel kakšne spodbude zaposlenim, ki so se v vročinskem valu kopali v znoju
Ko govorimo o odnosu do delavcev, je slika še grša, ko pridemo do tistih, ki prihajajo iz tujine. Strokovnjaki opozarjajo na ambivalentnost - želeli bi tuje delavce, ker nam pomagajo krepiti gospodarstvo in zasedajo nizko plačana delovna mesta, ne bi pa želeli, da izražajo svoj način življenja, kulturo ali da bi imeli vpliv na svoje življenje. Da z delavci, ki prihajajo k nam, ne ravnamo dobro, ugotavlja tudi UMAR. A ne gre pričakovati, da bi vlada, katere predstavniki sodelujejo v populističnem strašenju z migranti in pravijo, da "multikulti politika odprtih meja ne deluje", pripomogla k temu, da bi se kaj spremenilo. Pri tem pa pozabljajo, da bodo najverjetneje ravno multikulti delavci tisti, ki nam bodo na stara leta, oprostite izrazu, brisali riti. Tudi gospôdi ministrom.










