"Slovenija se že desetletje uvršča med deset odstotkov najuspešnejših držav na svetu in v prvo tretjino držav EU. Zakaj? Predvsem zaradi močnih in razmeroma stabilnih socialnih politik, zlasti vključujočega šolstva in zdravstva."
V poglobljeni in temeljiti analizi Kakovost življenja v Sloveniji – Poročilo o razvoju 2026, ki so jo pripravili na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR), ugotavljajo, da Slovenija ohranja visoko kakovost življenja, vendar pa naraščajoči globalni pritiski, demografske spremembe, omejena prilagodljivost in nizke investicije v prihodnost omejujejo polno izkoriščanje njenih razvojnih potencialov, kar bo odločilno vplivalo na nadaljnji razvoj. O tem, kako dobro živimo v Sloveniji, kako zelo smo zadovoljni in čemu bi morali posvetiti več pozornosti, smo se pogovarjali s sourednico poročila, sociologinjo dr. Marto Gregorčič, ki se na UMAR-ju ukvarja s socialnim in družbenim razvojem.
Iz vsebine:
- Slovenija se že desetletje uvršča med deset odstotkov najuspešnejših držav na svetu in v prvo tretjino držav EU. Zakaj? Predvsem zaradi močnih in razmeroma stabilnih socialnih politik, zlasti vključujočega šolstva in zdravstva.
- Cene stanovanj rastejo hitreje kot dohodki in hitreje kot v povprečju EU.
- V Sloveniji smo rekorderji v EU po deležu življenjskih stroškov, ki jih namenimo za mobilnost, torej za avtomobile in cestne zamaške.
- Če generacij otrok staršev, ki danes delajo v Sloveniji, ne bomo enakovredno vključili v šolski sistem, kulturni razvoj in družbo, bomo zamudili pomembno priložnost ter se čez 10 ali 15 let soočali s predvidljivimi socialnimi in kulturnimi izzivi.
- Po sinteznem indeksu trajnostne blaginje Hrvaška močno zaostaja za Slovenijo. Zaostaja tudi v bruto razpoložljivem dohodku, merjenem v standardih kupne moči, in ima večje tveganje revščine.
- Smo na repu EU po tem, ali se otroci radi učijo, raziskujejo, ustvarjajo in rešujejo težje naloge. Otroci v Sloveniji ne uživajo v učenju novih stvari in se ne realizirajo preko ustvarjalnosti.
- Tudi kakovost življenja v Sloveniji ne bi bila na tej ravni, če ne bi imeli solidarnostnih sistemov, ki vključujejo tudi tiste, ki ne morejo enakovredno sodelovati v družbi. Brez javnega zdravstva in javnega šolstva ne bi bili med bolj izobraženimi, z visoko vključenostjo otrok v predšolsko vzgojo ali visokošolsko izobraževanje, ter ne bi bili dolgoživa družba.
- V Sloveniji v zadnjem desetletju ponovno povečujemo nezaupanje med ljudmi, krepimo socialno distanco, znižujemo politično toleranco, politična kultura je vedno nižja.
- Ob skromni domišljiji in nizki ustvarjalnosti otrok se drastično poslabšuje bralna pismenost.
- BDP lahko dvigujemo preko vojaške industrije, nadaljnjega uničevanja naravnih virov ali bolj inovativno, za prihodnje potrebe in izzive razvoja družb.
- V nekem obdobju smo predčasno, nato prisilno upokojevali, zdaj podaljšujemo delovno dobo in po novem naj bi ohranjali zaposlene, ki jim bodo izplačevali tudi pokojnine. To so zelo nekonsistentne politike trga dela in upokojevanja ter so izjemno slabe za razvoj.
- Raziskave kažejo jasno ambivalentnost – želeli bi tuje delavce, ker nam pomagajo krepiti gospodarstvo in zasedajo nizko plačana delovna mesta, ne bi pa želeli, da izražajo svoj način življenja, kulturo ali da bi imeli vpliv na svoje življenje.
- Delavci iz tujine niso turisti, ki pridejo in odidejo, zato bi morali graditi na dolgoročnih migracijah, sprejemanju drugih in drugačnih, za vzdržnost socialnega sistema, finančno stabilnost države.
Iz vsebine:
- Slovenija se že desetletje uvršča med deset odstotkov najuspešnejših držav na svetu in v prvo tretjino držav EU. Zakaj? Predvsem zaradi močnih in razmeroma stabilnih socialnih politik, zlasti vključujočega šolstva in zdravstva.
- Cene stanovanj rastejo hitreje kot dohodki in hitreje kot v povprečju EU.
- V Sloveniji smo rekorderji v EU po deležu življenjskih stroškov, ki jih namenimo za mobilnost, torej za avtomobile in cestne zamaške.
- Če generacij otrok staršev, ki danes delajo v Sloveniji, ne bomo enakovredno vključili v šolski sistem, kulturni razvoj in družbo, bomo zamudili pomembno priložnost ter se čez 10 ali 15 let soočali s predvidljivimi socialnimi in kulturnimi izzivi.
- Po sinteznem indeksu trajnostne blaginje Hrvaška močno zaostaja za Slovenijo. Zaostaja tudi v bruto razpoložljivem dohodku, merjenem v standardih kupne moči, in ima večje tveganje revščine.
- Smo na repu EU po tem, ali se otroci radi učijo, raziskujejo, ustvarjajo in rešujejo težje naloge. Otroci v Sloveniji ne uživajo v učenju novih stvari in se ne realizirajo preko ustvarjalnosti.
- Tudi kakovost življenja v Sloveniji ne bi bila na tej ravni, če ne bi imeli solidarnostnih sistemov, ki vključujejo tudi tiste, ki ne morejo enakovredno sodelovati v družbi. Brez javnega zdravstva in javnega šolstva ne bi bili med bolj izobraženimi, z visoko vključenostjo otrok v predšolsko vzgojo ali visokošolsko izobraževanje, ter ne bi bili dolgoživa družba.
- V Sloveniji v zadnjem desetletju ponovno povečujemo nezaupanje med ljudmi, krepimo socialno distanco, znižujemo politično toleranco, politična kultura je vedno nižja.
- Ob skromni domišljiji in nizki ustvarjalnosti otrok se drastično poslabšuje bralna pismenost.
- BDP lahko dvigujemo preko vojaške industrije, nadaljnjega uničevanja naravnih virov ali bolj inovativno, za prihodnje potrebe in izzive razvoja družb.
- V nekem obdobju smo predčasno, nato prisilno upokojevali, zdaj podaljšujemo delovno dobo in po novem naj bi ohranjali zaposlene, ki jim bodo izplačevali tudi pokojnine. To so zelo nekonsistentne politike trga dela in upokojevanja ter so izjemno slabe za razvoj.
- Raziskave kažejo jasno ambivalentnost – želeli bi tuje delavce, ker nam pomagajo krepiti gospodarstvo in zasedajo nizko plačana delovna mesta, ne bi pa želeli, da izražajo svoj način življenja, kulturo ali da bi imeli vpliv na svoje življenje.
- Delavci iz tujine niso turisti, ki pridejo in odidejo, zato bi morali graditi na dolgoročnih migracijah, sprejemanju drugih in drugačnih, za vzdržnost socialnega sistema, finančno stabilnost države.
Franja Žišt









