Bila je rezultat večletnih prizadevanj, "zato ostaja opomin, da je mogoče tudi najzahtevnejše naloge uresničiti, kadar obstajata jasna vizija in pripravljenost prevzeti odgovornost za prihodnost naroda". Izpostavil je tudi pomen DS.
"Včasih pa pride trenutek, ko se dolga zgodovinska pot zgosti v nekaj urah. Trenutek, ko odločitve enega dne določijo smer prihodnjih desetletij. Takšni dnevi so redki. Narodi jih prepoznajo šele pozneje, ko pogledajo nazaj in ugotovijo, da je prav takrat zgodovina zavila v novo smer. Za Slovenijo je bil takšen dan 25. junij 1991," je Lotrič spomnil na dan, ko je takratna skupščina Republike Slovenije sprejela tri ključne osamosvojitvene dokumente, ki so postavili pravne, politične in vrednostne temelje nove države.
"Temeljna ustavna listina je bila akt poguma in državotvorne odločitve. Z njo je Slovenija svetu in sebi sporočila, da postaja samostojna in neodvisna država ter da prevzema odgovornost za svojo prihodnost. Ustavni zakon za njeno izvedbo je bil akt pravne modrosti. Zagotovil je, da osamosvojitev ni bila politična razglasitev, temveč urejen in varen prehod v novo državno ureditev, brez pravne negotovosti in institucionalnega vakuuma. Deklaracija o neodvisnosti pa je bila akt vrednot. V njej je Slovenija opredelila, kakšna država želi biti - demokratična, pravna, odprta, spoštljiva do človekovih pravic ter pripravljena na sodelovanje z drugimi narodi in državami," je opisal predsednik DS.
Ob tem je ocenil, da je Slovenijo v 35 letih prehodila izjemno pot, ohranila visoko raven varnosti, socialne povezanosti in kakovosti življenja. "Slovenija sodi med države z visoko stopnjo razvoja, izobraženosti, zdravstvene oskrbe in splošne kakovosti življenja," je dejal.
Toda prav dosežki nas zavezujejo k temu, da ne postanemo samozadovoljni. Generacija osamosvojiteljev nam ni zapustila le države, ampak odgovornost, da jo razvijamo naprej, je opozoril.
In če smo iskreni do sebe, si moramo priznati, da imamo včasih premalo poguma za velike odločitve in preveč prilagajanja dnevnim interesom. Da premalo poslušamo drug drugega, preveč prostora pa puščamo delitvam.
"Če želimo, da bo Slovenija tudi v prihodnjih desetletjih uspešna, povezana in samozavestna država, potem je smer razvoja pravzaprav precej jasna. Potrebujemo več dialoga, manj izključevanja, več odgovornosti, manj izgovorov, več sodelovanja in manj delitev, več znanja in manj populizma, več zaupanja in manj nezaupanja ter več Slovenije in manj ozkih interesov," je ocenil. Kot eno od področij, kjer potrebujemo dolgoročne politike, ki presegajo posamezne mandate in politične delitve, je izpostavil demografijo.
Skupaj z novo državo je zaživel tudi državni svet, Lotrič pa ocenjuje, da je "v času hitrih političnih odločitev in vse bolj zapletene družbe potreba po dodatnem premisleku, strokovni presoji in institucionalnem ravnovesju večja kot kdaj koli prej".
"Naša naloga ni, da odločamo namesto državnega zbora, temveč da ga opozarjamo, spodbujamo k dodatnemu razmisleku in prispevamo k boljšim rešitvam. Prav zato bomo svojo vlogo odgovorno opravljali tudi v prihodnje," je napovedal.
"Slovenija danes ni popolna. Je pa svobodna, demokratična in mednarodno priznana država. To ni malo. To je dosežek, ki si zasluži spoštovanje in hvaležnost. Zato naj bo dan državnosti predvsem dan ponosa na prehojeno pot in spoštovanja do vseh, ki so jo pomagali soustvarjati," je sklenil Lotrič.
Z dnevom državnosti zaznamujemo dogodke pred 35 leti, ko je takratna slovenska skupščina 25. junija 1991 po nekajletnih prizadevanjih sprejela ključne dokumente za osamosvojitev. Slovenija pa je svojo samostojnost in neodvisnost slovesno razglasila dan zatem na Trgu republike v Ljubljani. Praznik bodo danes s slavnostno sejo počastili tudi v DZ, kjer bo govorec predsednik DZ Zoran Stevanović, zvečer pa bo državna proslava, na kateri bosta govorca predsednica republike Nataša Pirc Musar in premier Janez Janša. Vsi trije so se udeležili tudi slavnostne seje DS.
