Barbara Bradač
Na mariborskem Lentu tokrat ni bilo VAR-a, kartonov ali sodniškega dodatka. Mariborčan Slavko Vinčić, ki je letos kot prvi Slovenec sodil finale svetovnega prvenstva v nogometu, je dobil drugačno častno nalogo, odrezal je prvi grozd z več kot 450 let stare Guinnessove rekorderke in s tem dal znak za začetek jubilejne, že 40. svečane trgatve najstarejše trte na svetu.
Vinčič je po zgodovinskem finalu med Španijo in Argentino sklenil sodniško kariero. Pred tem je med drugim vodil finale evropske lige leta 2022, finale lige prvakov leta 2024 ter polfinale evropskega prvenstva. Brez VAR-a, brez kartonov, le dobre škarje je potreboval. "To je težje kot sojenje finala svetovnega prvenstva," je že na lestvi škarjami v rokah bil iskren Vinčić. "Sladko in super je," ko je poskusil prvo grozdno jagodo. "Trgatev mi veliko pomeni, je nekaj posebnega in sem zelo ponosen. Imel sem danes še večjo tremo kot na tekmah."
Arsenovič zadnjič gospodar trte
Poseben osebni pečat je letošnji trgatvi dal tudi mariborski župan Saša Arsenovič. "Leta bežijo, kot bi pihnil. Minilo jih je osem in danes sem zadnjič v tej vlogi z vami," je dejal. Poudaril je, da štirideset let pomeni obdobje, v katerem dogodek postane del identitete mesta in dediščine, ki se prenaša iz generacije v generacijo ter povezuje Maribor z okolico in večstoletno vinsko kulturo Štajerske.
Najstarejša trta po njegovih besedah že stoletja raste na istem mestu ob Dravi, medtem ko se je mesto okoli nje ves čas spreminjalo. "Še nedolgo nazaj so mimo nje vozili avtomobili, zdaj pa se ji končno odpira pogled na Dravo, ki napaja tudi njene korenine," je povedal. Ker je preživela različna obdobja mariborske zgodovine in ostala eden najbolj prepoznavnih simbolov mesta, je po njegovem odgovornost sedanjih generacij, da jo ohranijo in njeni dediščini zagotovijo prihodnost.
Arsenovič je izpostavil prizadevanja, da bi okoli najstarejše trte oblikovali širšo zgodbo, ki povezuje mesto z vinorodnim zaledjem, vinarji, gostinci, turističnimi ponudniki in lokalnim gospodarstvom. Kot priznanje dosedanjemu delu in zavezo za naprej je omenil tudi naziv European Best Wine Capital 2026.
Pomemben prihodnji korak vidi v vračanju vinogradov na mariborska mestna griča. "Na eni strani imamo trto, staro več stoletij, na drugi sadimo nov vinograd za generacije, ki prihajajo za nami. Eno varujemo, drugo ustvarjamo, oboje pa govori isto zgodbo – zgodbo Maribora," je poudaril.
Spomnil je tudi na prenovo Hiše Najstarejše trte, ureditev muzeja, nabrežja ob Dravi in historičnih prehodov, novo brv, nakup garažne hiše Lent ter ureditev mlečno-mesnega paviljona, kjer lahko prodajajo lokalni pridelovalci. "V veliko čast mi je bilo, da sem bil zadnjih osem let kot župan tudi gospodar najstarejše trte. To razumem predvsem kot odgovornost. Dediščine nismo dobili zato, da bi jo zgolj občudovali ali govorili o starih časih, temveč da jo ohranimo živo in predamo naslednjim generacijam," je sklenil. Vinčiću pa se je zahvalil, ker je s svojim delom dober glas, samozavest in ponos Maribora ponesel na največje svetovne športne odre. Župan Arsenovič je Slavko Vinčiću Mestni pečat Maribora.
Grozdje je bilo zrelo že 13. avgusta
Da je letošnji vinski letnik neobičajen, je pojasnil mestni viničar in skrbnik najstarejše trte Stane Kocutar. Prve meritve sladkorja običajno opravi 15. avgusta, letos pa jih je že 13. avgusta. "Nameril sem dobrih 70 Oechslejevih stopinj. To pomeni, da je imelo grozdje 13. avgusta toliko sladkorja kot ob prvi uradni trgatvi 2. oktobra 1987," je povedal. Letošnja trgatev bi bila torej lahko že sredi avgusta, a jim je pridelek uspelo ohraniti do jubilejne prireditve. Pri tem jim je pomagalo vreme brez resnejših padavin in visoke zračne vlage, zaradi katerih bi grozdje lahko začelo gniti. "Dobili smo nekaj med sočnostjo in rozinami, nekaj, kar je na okus tako polno sladkorja, da sem skoraj z lestve padel, ko sem ga poskusil," je slikovito opisal Kocutar.
Ob letošnji trgatvi so grozdju najstarejše trte izmerili 94 Oechslejevih stopinj, kar potrjuje izjemno visoko vsebnost sladkorja. "To je najbolj sladko grozdje v 40-letni zgodovini, odkar opravljamo trgatev," je ob izmerjenih 94 Oechslejevih stopinjah povedal Marko Breznik iz Kmetijsko-gozdarskega zavoda Maribor.
Trta suše ne občuti tako močno kot številni vinogradi, saj je po Kocutarjevih besedah s koreninami "dobesedno priključena na podtalnico Drave". Ker je grozdje že zelo zrelo in deloma podobno rozinam, bo količina manjša, kot bi bila ob trgatvi sredi avgusta.
V prvih 39 svečanih trgatvah so z najstarejše trte obrali skupno 1919 kilogramov grozdja. Po letošnjem tehtanju bodo lahko izračunali štiridesetletno povprečje in na podlagi zanesljivih podatkov tudi hipotetično ocenili, koliko grozdja je trta dala v približno 450 letih.
Kocutar je napovedal še, da bodo prihodnje leto, ob 40. obletnici prve svečane trgatve, Muzeju najstarejše trte predali stekleničko vina iz letnika 1987. Na trgatvi 2. oktobra 2027 želijo zbrati tudi še živeče udeležence prve prireditve.
Ob koncu je županu podaril steklenico renskega rizlinga s Piramide, letnik 1995, ter se mu zahvalil za osemletno sodelovanje. "Kot skrbnik najstarejše trte bi se vam rad iskreno zahvalil za prizadevanja. Ob trti je bilo izjemno lepo sodelovati z vami," je dejal.
Tudi kraljica iz dežele cvička rada sreča žametno črnino
Mariborska vinska kraljica Natalija Ploj je poudarila, da najstarejša trta pripoveduje zgodbo o Mariboru in ljudeh, ki so živeli z vinogradništvom, ga spoštovali in znanje prenašali iz roda v rod. "Danes smo mi tisti, ki imamo čast nadaljevati to zgodbo," je dejala. Zahvalila se je vsem, ki s predanostjo skrbijo za trto in za vse, kar predstavlja: tradicijo, vztrajnost, povezanost in ponos mesta. "Naj bo današnja trgatev praznik prijateljstva, veselja in dobre kapljice, naj se ob njej stkejo nove zgodbe in lepi spomini, naša trta pa naj še dolga leta ostane ponos Maribora in simbol našega vinorodnega bogastva," je zaželela.
Vinska kraljica Slovenije Nika Martinčič je najstarejšo trto opisala kot veliko več kot vinsko sorto. "Je živa priča zgodovine Maribora in slovenskega vinogradništva. Že stoletja stoji tukaj ob Dravi in kljubuje času, vsako leto znova obrodi ter nas spomni, kako pomembno je ceniti in ohranjati dediščino prejšnjih generacij."
Martinčičeva prihaja iz Šentjerneja na Dolenjskem, kjer je trta prav tako globoko vtkana v vsakdan in identiteto ljudi. "Čeprav je moj dom dežela cvička, tudi sama zelo rada srečam žametno črnino v kozarcu," je dejala.
Dolenjska in Štajerska sta si po njenih besedah v marsičem različni, povezujejo pa ju ljudje, ki imajo radi trto ter znanje in ljubezen do nje prenašajo iz roda v rod. Ob trgatvi se zato ne praznuje le trte, temveč tudi delo vinogradnikov, naravo, novo letino in druženje. "Naj bo letošnja letina dobra, družba še boljša, kozarec pa nikoli predolgo prazen," je sklenila.
Ob jubilejni trgatvi so podelili tudi priznanje 1572, poimenovano po najverjetnejši letnici zasaditve najstarejše trte. Tretji prejemnik priznanja je postal 90-letni Anton Zaletel, najstarejši aktivni skrbnik potomke najstarejše trte v Breznu. Bronasti list najstarejše trte je prejela Milenka Marko, ki so jo v Jarenini pred tednom dni imenovali za prvo skrbnico tamkajšnje potomke.
