Globalne delnice predvsem zaradi močne rasti tehnološkega sektorja že četrto leto zapored dosegajo nove rekordne ravni. Celo zaprtje Hormuške ožine, ki so ga nekateri označili za največji naftni šok v zgodovini, ni bistveno zamajalo trgov. Indeks MSCI AC World, ki velja za enega najboljših pokazateljev gibanja svetovnih delnic, je bil od začetka leta do 19. junija v evrih višji za 14,3 odstotka. Finančnim trgom je dodaten zagon prinesel še okvirni mirovni sporazum med ZDA in Iranom. Novica je pomembna predvsem zato, ker zmanjšuje tveganje za svetovno gospodarstvo in energetske trge. Po drugi strani pa takšen razplet ni bil povsem nepričakovan, saj si ameriška administracija dolgotrajen konflikt težko privošči.
Največ pozornosti vlagateljev je pritegnila prva javna ponudba delnic podjetja SpaceX. Gre za največji IPO v zgodovini, saj je podjetje z izdajo delnic zbralo 75 milijard ameriških dolarjev. Ob vstopu na borzo je bilo vredno približno 1.770 milijard, po prvem tednu trgovanja pa je njegova tržna kapitalizacija presegla 2.400 milijard dolarjev. Za kratek čas je celo prehitelo Amazon in postalo peto največje ameriško podjetje po tržni vrednosti.
Še bolj osupljiva je primerjava z osnovnim poslovanjem. SpaceX je lani ustvaril 18,7 milijarde dolarjev prihodkov, kar pomeni, da delnica kotira pri približno 130-kratniku letnih prihodkov. Ne dobičkov, ampak prihodkov. Med velikimi ameriškimi podjetji gre za eno najvišjih vrednotenj v zgodovini. Elon Musk je po zaslugi svojega deleža postal tudi prvi posameznik, čigar premoženje je preseglo tisoč milijard dolarjev.
Prav izjemna pripravljenost vlagateljev, da plačajo skoraj vsako ceno za sodelovanje pri Muskovi viziji, je sprožila razpravo o morebitnem balonu. V preteklosti je bil eden značilnih znakov špekulativnih obdobij prav val novih borznih kotacij, s katerimi so podjetja izkoristila izjemen optimizem vlagateljev. Mnogi zato prihod SpaceXa, pa tudi napovedane kotacije podjetij OpenAI in Anthropic vidijo kot opozorilni znak, da se trg približuje bolj tveganemu delu cikla.
Kljub temu obstajajo pomembne razlike v primerjavi s tehnološkim balonom ob koncu devetdesetih let. Leta 1999 je IPO na ameriški borzi izvedlo približno 500 podjetij, letos pa analitiki pričakujejo med 150 in 200 novih kotacij. Takrat so na borzo prihajala podjetja brez resnih prihodkov ali izdelkov - pogosto je zadostovalo že, da je ime vsebovalo končnico ».com«. Današnja podjetja so praviloma precej bolj razvita, z uveljavljenimi produkti in dokazanim poslovnim modelom.
Še pomembnejši argument, ki zavrača tezo o balonu, je, da rast delniških trgov trenutno poganja predvsem rast dobičkov in ne rast vrednotenj. To je ključna razlika v primerjavi z letom 2000. Medtem ko je indeks MSCI AC World na začetku leta kotiral pri približno 19-kratniku pričakovanega dobička, danes kotira pod 18-kratnikom. Dobički podjetij rastejo hitreje kot tečaji delnic.
To seveda ne pomeni, da balona ne bo. Nasprotno, razcvet umetne inteligence ima vse značilnosti trenda, ki lahko preraste v špekulativno evforijo. Za zdaj rast še temelji na izboljševanju poslovnih rezultatov, vendar se bo z navdušenjem vlagateljev meja med realnostjo in pričakovanji verjetno začela brisati. Če nas zgodovina česa uči, je to, da pohlep vlagateljev redko pozna meje.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
