Umetna inteligenca danes poganja skoraj vse, od pametnih telefonov do zapletenih raziskav. Razvijalci tehnologije pogosto obljubljajo, da bodo novi sistemi učinkovitejši in prijaznejši do okolja. Vendar resničnost kaže povsem drugačno sliko. Združeni narodi v novem poročilu, ki ga povzema znanstveni portal ScienceAlert, opozarjajo na dramatične posledice.
Podatkovni centri že danes porabijo ogromne količine energije. Lani so porabili toliko elektrike kot celotna Savdska Arabija. Strokovnjaki ocenjujejo, da umetna inteligenca do leta 2030 podvoji svojo porabo. Takrat bo predstavljala kar tri odstotke celotne svetovne porabe električne energije. Poleg tega bo proizvedla toliko toplogrednih plinov, kot jih trenutno ustvari celotna Velika Britanija. Najbolj šokanten pa je podatek o vodi. Za hlajenje ogromnih strežnikov bodo tehnološka podjetja porabila 9,3 bilijona litrov vode. To presega količino vode, ki jo celotno človeštvo potrebuje za pitje.
Da bi človeštvo nevtraliziralo ta ogljični odtis, bi potrebovalo 6,7 milijarde dreves, ki bi rasla deset let. Podatkovni centri bodo ob tem zasedli površino, ki je desetkrat večja od mehiške prestolnice.
Zakaj večja učinkovitost pomeni večjo porabo?
Mnogi verjamejo, da tehnološki napredek zmanjša porabo virov. Tukaj pa nastopi tako imenovani Jevonsov paradoks. Ekonomist William Stanley Jevons je ta pojav opazil že v 19. stoletju pri porabi premoga v Angliji. Ko naprave postanejo učinkovitejše, tehnologija postane cenejša in dostopnejša. Posledično ljudje in podjetja tehnologijo uporabljajo množično, kar na koncu močno poveča skupno porabo virov. Ker umetna inteligenca postaja vse cenejša, razvijalci nenehno iščejo nove načine uporabe. To pa hitro izniči vse prihranke, ki jih prinaša tehnološka učinkovitost.
Združeni narodi zato strogo pozivajo k odgovorni uporabi umetne inteligence. Opozarjajo tudi na veliko nepravičnost pri njenem razvoju. Trenutno ima le 32 držav ustrezno infrastrukturo. Združene države Amerike in Kitajska nadzorujeta kar 90 odstotkov teh zmogljivosti. Prepad med tistimi, ki ustvarjajo umetno inteligenco, in tistimi, ki jo le uporabljajo, strmo raste. Manj razvite države pogosto nosijo največje ekološko breme, saj tam velika podjetja kopljejo minerale in odlagajo nevarne elektronske odpadke.
