Odprti internet morda kmalu postaja preteklost. Google namreč pospešeno spreminja svoj iskalnik v sistem umetne inteligence, ki namesto vas odloča, kaj točno berete in vidite. Ta najnovejši obrat tehnološkega giganta k rezultatom, ki jih ustvarja umetna inteligenca, lahko iz temeljev spremeni našo izkušnjo spleta. Sprememba pa mnogim uporabnikom sploh ne diši.
Namesto da iskalnik služi kot preprosta vstopna točka do različnih spletnih strani, Google vse bolj želi zadržati uporabnike znotraj svojega personaliziranega ekosistema. Na nedavni konferenci so predstavili orodja umetne inteligence, ki neposredno odgovarjajo na kompleksna vprašanja, povzemajo informacije in celo sledijo izdelkom glede na vaše interese.
Konec spontanosti in svobode?
Ena od demonstracij novih orodij prikazuje virtualnega asistenta, ki samostojno spremlja prihod novih superg na trg, medtem ko drug primer prikazuje samodejno predlaganje planinskih izletov skupaj z bližnjimi restavracijami in parkirišči. Čeprav takšna orodja na prvi pogled delujejo izjemno praktično, se mnogi sprašujejo, ali sploh še potrebujemo Google kot posrednika za izkušnje. Te informacije uporabniki danes že uspešno iščejo prek oglasov, revij, Instagrama ali specializiranih spletnih strani.
Vizija individualizirane izkušnje iskanja, ki jo močno promovira podpredsednik Google Searcha Robby Stein, iskalnik spreminja v nekaj precej širšega od same navigacije. Če študent danes na primer raziskuje črne luknje, mu Googlov sistem najprej sam ustvari razlage in animacije, šele nato pa ga usmeri na zunanje povezave. Takšen pristop po mnenju strokovnjakov veliko bolj spominja na klepetalnika z umetno inteligenco kot na klasičen iskalnik.
Vse to prinaša resne posledice za spletne založnike in medije, ki preživijo izključno od prometa iz iskalnikov. Medijske hiše že čutijo padec obiska zaradi novih Googlovih orodij in rešitev, kot je ChatGPT. V industriji vse glasneje odmeva strah pred scenarijem, ki ga imenujejo "Google Zero". Gre za možnost, da promet, ki na zunanje spletne strani prihaja iz Googla, sčasoma popolnoma izgine.
Kljub poslovnim skrbem pa največjo težavo predstavlja izguba osebne svobode na spletu. Internet mora po prepričanju mnogih ostati prostran prostor, ki ga uporabniki raziskujejo sami, ne pa sterilizirano okolje, kjer algoritmi servirajo vnaprej pripravljene in prežvečene vsebine. Stari internet deluje kot ogromen fizični prostor, kjer ljudje samostojno odkrivajo neznano. Nasprotno pa novi Googlov sistem umetne inteligence spominja na strogo nadzorovan zapor, ki ubija spontanost, nepredvidljivost in individualnost. Prav nepopolnosti brskanja po spletu namreč vzbujajo našo radovednost in ustvarjajo občutek pravega odkrivanja.
