Z evropskega stališča je Kitajska morda postala celo preveč uspešna, Evropa in predvsem Nemčija pa sta postali žrtvi lastnega uspeha.
Kitajsko gospodarstvo raste najpočasneje v več kot treh letih, a težava ni v številki 4,3 odstotka. Veliko pomembnejše je, kako se Peking odziva na šibko domače povpraševanje: z večjo proizvodnjo in rekordnim izvozom.
Presežki kitajske industrije vse močneje pritiskajo na evropske proizvajalce avtomobilov, baterij in strojev, zato se tudi Evropska unija vse pogosteje zateka k zaščitnim ukrepom.
Paradoks je očiten – Kitajska je postala preveč uspešna prav v panogah, v katerih je Evropa desetletja narekovala tempo. Danes se zato ne spreminja le kitajsko gospodarstvo, ampak tudi pravila svetovne trgovine.
Kaj v novem razmerju moči še ostane Evropi, ki ni le protekcionistična, ampak se bori za preživetje gospodarstva?
Presežki kitajske industrije vse močneje pritiskajo na evropske proizvajalce avtomobilov, baterij in strojev, zato se tudi Evropska unija vse pogosteje zateka k zaščitnim ukrepom.
Paradoks je očiten – Kitajska je postala preveč uspešna prav v panogah, v katerih je Evropa desetletja narekovala tempo. Danes se zato ne spreminja le kitajsko gospodarstvo, ampak tudi pravila svetovne trgovine.
Kaj v novem razmerju moči še ostane Evropi, ki ni le protekcionistična, ampak se bori za preživetje gospodarstva?





