Vse, kar ste jo kdaj vprašali, vse dokumente, ki ste jih naložili, in vse nasvete, ki ste jih iskali, ostane v njenem spominu. Čeprav je ChatGPT odličen pripomoček, mu nekaterih stvari vseeno ne smete zaupati. Strokovnjaki namreč opozarjajo na podatke, ki jih nikoli ne smete deliti.
Na prvem mestu so osebni podatki. Ime in priimek, domači naslov, davčna številka, številka osebne izkaznice ali potnega lista ter fotografije teh dokumentov nimajo kaj iskati v sistemu umetne inteligence. Če od klepetalnika zahtevate, da vam napiše življenjepis, ga vedno prosite le za prazno predlogo. Resnične podatke nato vnesite sami. V to izjemno tvegano kategorijo spadajo tudi številke bančnih kartic, bančni računi, podatki za spletno bančništvo in pregled premoženja. Ko iščete nasvet o kreditu ali davkih, si vedno izmislite primer. Številke naj bodo okvirne in nikoli resnične.
Poslovne skrivnosti in zdravstvene težave zadržite zase
Gesla in dostopni podatki predstavljajo še posebej veliko nevarnost, zato se z njimi ne igrajte. Zaupni poslovni dokumenti prav tako niso nekaj, kar smete deliti z umetno inteligenco. Mnogi zaposleni v ChatGPT vnašajo interne pogodbe in poslovne načrte, da si skrajšajo delo. Čeprav jim to pospeši delovne procese, v praksi to pogosto pomeni uhajanje strogo zaupnih informacij.
Tudi šale o tem, kako se nekoga znebiti, niso nedolžne. Sistemi večinoma ne odgovarjajo na takšne zahteve, vendar platforme sumljive vnose naknadno analizirajo. Zato nikar ne preizkušajte meja.
Vse več ljudi umetno inteligenco uporablja tudi kot zamenjavo za iskanje zdravstvenih simptomov na spletu. Pojem lahko svobodno raziščete, vendar svojega stanja nikoli ne opisujte preveč podrobno. Namesto da potožite o konkretni težavi, vprašanje zastavite splošno in ohranite svojo zasebnost.
