Norveška v izobraževalni sistem uvaja strogo prepoved uporabe orodij generativne umetne inteligence za učence osnovnih šol, poroča tiskovna agencija Reuters. Novi standardi bodo stopili v veljavo na začetku novega šolskega leta, ki se začne konec avgusta. Ukrep zajema učence od prvega do sedmega razreda oziroma otroke, ki so stari od šest do 13 let.
Norveški premier Jonas Gahr Støre opozarja, da umetna inteligenca otrokom omogoča preskok ključnih korakov v izobraževalnem procesu. Poudarja, da se morajo šole v prvi vrsti osredotočiti na učenje branja, pisanja in osnov matematike.
Nova politika delno zajema tudi najstnike, a v blažji obliki. Učenci, stari od 14 do 16 let, lahko generativno umetno inteligenco uporabljajo zgolj pod strogim nadzorom učiteljev. Dijake in študente, ki so stari 17 let ali več, pa šolski sistem spodbuja k odgovorni in samostojni uporabi teh tehnologij.
Uspešna prepoved pametnih telefonov in načrti za prihodnost
To ni prvi korak Norveške pri omejevanju tehnologije v učilnicah. Država je že leta 2024 uspešno prepovedala uporabo pametnih telefonov v šolah. Pristojni ugotavljajo, da je ukrep prinesel zmanjšanje medvrstniškega nasilja, boljše šolske ocene in precejšen upad števila obiskov pri psihologih zaradi težav v duševnem zdravju. Pozitivni rezultati so še posebej izraziti pri deklicah.
Poleg tega norveška vlada načrtuje uvedbo prepovedi uporabe družbenih omrežij za vse otroke, ki so mlajši od 16 let. Podoben pristop že uporablja Avstralija. Predlog zakona bo norveški parlament predvidoma obravnaval do konca letošnjega leta.
Omejitve uvajajo tudi v Združenih državah Amerike
Združene države Amerike prav tako postopoma uvajajo ukrepe, s katerimi želijo omejiti čas, ki ga otroci preživijo z roboti za klepet na podlagi umetne inteligence. Senat in predstavniški dom trenutno razpravljata o zakonu, ki bi od tehnoloških podjetij zahteval uvedbo postopka preverjanja starosti in prepovedal uporabo teh orodij mladoletnikom.
Zakonodajni predlog, imenovan GUARD Act, je že prestal obravnavo v pravosodnem odboru ameriškega senata, vendar še ni prispel na končno glasovanje. Zakonodajalci so besedilo zakona prejšnji mesec precej omilili. Prvotni predlog je zajemal skoraj vse robote za klepet, zdaj pa se nanaša le še na "spremljevalce z umetno inteligenco". To po mnenju strokovnjakov pomeni, da bi priljubljena orodja, kot so ChatGPT, Gemini in Copilot, lahko ostala zunaj zakonskih omejitev.
Kritiki zakona opozarjajo, da bi tako zožena formulacija podjetjem omogočila izogibanje pravilom, če bi funkcijo klepeta znotraj svojih orodij opredelila kot obrobno. Meja med spremljevalcem z umetno inteligenco in iskalnim orodjem, ki ga uporabnik uporablja vsakodnevno, postaja namreč vse bolj zabrisana.
