Mnogi med nami po nedeljskem kosilu z veseljem pospravijo ostanke v hladilnik in naivno verjamejo, da bodo tam varno počakali na naslednji dan. Obroki, ki so pred samo 48 urami navdušili naše brbončice, danes morda skrivajo nevidno grožnjo. Strokovnjaki opozarjajo, da hladilnik ne zaustavi razvoja bakterij, ampak ga zgolj upočasni. Določeni patogeni mikroorganizmi namreč preživijo in celo nadaljujejo svojo rast tudi pri nizkih temperaturah.
Če uživate nepravilno shranjeno hrano, tvegate resno zastrupitev. Zato strokovnjaki za varnost hrane svetujejo, da določenih živil nikakor ne hranite dlje kot dva dni. Na prvem mestu se znajdejo premalo termično obdelano meso in morski sadeži. Srednje pečeni burgerji, sočni bifteki in jedi s tuno pogosto vsebujejo nevarne bakterije, kot so E. coli, listerija ali salmonela. Ker beljakovine ustvarjajo popolno okolje za hitro razmnoževanje bakterij, morate ostanke hitro ohladiti in jih ne smete predolgo hraniti v hladilniku. Če meso dolgo stoji na sobni temperaturi, ga raje takoj vrzite v smeti.
Prav tako bodite izjemno previdni pri solatah in listnati zelenjavi. Surova zelenjava v vlažnem okolju predstavlja idealno podlago za razvoj patogenov. Ko zelenjavo narežete, ta spusti vlago in hranilne snovi, kar močno pospeši rast bakterij. Dlje, ko pripravljena solata stoji v hladilniku, večje tveganje predstavlja za vaše zdravje.
Nevarnost preži tudi v rižu in testeninah
Mnogi obožujejo pogrete testenine ali rižoto, vendar prav tu preži posebna nevarnost. Bakterija Bacillus cereus povzroča tako imenovani sindrom ocvrtega riža. Ta trdoživa bakterija zlahka preživi kuhanje. Če kuhan riž ali testenine pustite na sobni temperaturi, bakterija vzklije in začne proizvajati toksine. Ti strupi nato povzročijo hudo bruhanje in drisko. Pozabite na staro navado, ko so naše babice pustile riž na kuhinjskem pultu, da se je popolnoma ohladil. Topel riž raje takoj razdelite v manjše posode in ga postavite neposredno v hladilnik.
Za konec pa strokovnjaki opozarjajo še na velike količine pripravljene hrane, kot so razne goste paradižnikove omake, juhe in golaži. Počasno ohlajanje takšnih gostih jedi prinaša visoko tveganje. Ko veliko količino vroče hrane prelijete v globoko posodo, njena sredina ostane dolgo časa topla. To ustvari popolne pogoje za nastanek toksinov, ki jih tudi naknadno pogrevanje ne uniči.
