Znanstveniki so vzeli pod drobnogled priljubljen prigrizek in prišli do zanimivih ugotovitev. Nedavna študija kaže, da lahko vsakodnevno uživanje arašidov pomaga izboljšati odziv možganov na inzulin v predelih, ki so povezani s spominom pri starejših odraslih, poroča Euronews.
Raziskovalci iz zdravstvenega centra na Univerzi v Maastrichtu na Nizozemskem so študijo objavili v reviji Food & Function. V eksperiment so vključili 31 zdravih posameznikov, starih med 60 in 75 let. Udeleženci so 16 tednov vsak dan pojedli 60 gramov praženih arašidov z lupino in brez soli. Raziskovalci so nato te rezultate primerjali z obdobjem, ko udeleženci niso uživali arašidov. Rezultati so pokazali izboljšanje odziva na inzulin v desni hemisferi možganov, vključno s hipokampusom in drugimi regijami, ki sodelujejo pri spominskih procesih in kognitivnih funkcijah.
Inzulin in zdravje možganov
Da bi izmerili ta odziv, so strokovnjaki udeležencem vbrizgali inzulin skozi nos, nato pa z magnetno resonanco merili spremembe v pretoku krvi v možganih. Inzulin namreč igra ključno vlogo pri številnih možganskih procesih, ki so povezani z učenjem, spominom in komunikacijo med živčnimi celicami. Z leti postane odziv možganov na ta hormon manj učinkovit, kar strokovnjaki pogosto povezujejo s starostnim upadom kognitivnih sposobnosti.
Čeprav raziskovalci niso dokazali, da uživanje arašidov preprečuje kognitivni upad ali ustavi razvoj demence, so jasno opazili spremembe v odzivu specifičnih možganskih regij.
Skrivnost se skriva v hranilni sestavi
Te ugotovitve nadgrajujejo prejšnje raziskave iste ekipe. Že leta 2025 so namreč po 16-tedenskem uživanju arašidov zabeležili povečanje celotnega pretoka krvi v možganih in izboljšanje verbalnega spomina. Znanstveniki verjamejo, da lahko te učinke pojasni bogata hranilna sestava arašidov. Vsebujejo nenasičene maščobe, vlaknine, vitamine, minerale in rastlinske beljakovine.
Prav tako so odličen vir aminokisline L-arginin, ki jo telo uporablja za proizvodnjo dušikovega oksida. Ta spojina pomaga uravnavati delovanje krvnih žil in pomembno vpliva na procese učenja in pomnjenja. Kljub obetavnim rezultatom strokovnjaki opozarjajo, da znanost potrebuje obsežnejše študije z večjim številom udeležencev. Te bodo lažje potrdile dolgoročne koristi in morebitno zaščito pred Alzheimerjevo boleznijo ter drugimi oblikami demence.
