Dolgo časa smo črevesje obravnavali zgolj kot deloven organ, ki prebavlja našo hrano in nas opozarja, ko pojemo nekaj slabega. V zadnjih letih pa znanstveniki odkrivajo njegovo precej bolj ambiciozno vlogo. Črevesje namreč neposredno komunicira z našimi možgani. Za to komunikacijo skrbi mikrobiota, ogromna skupnost mikroorganizmov v našem prebavnem traktu. Ti mikrobi vplivajo na naš živčni sistem prek različnih signalov, kar vzbuja vse večje zanimanje za tako imenovane psihobiotike. To so probiotiki, ki jih strokovnjaki proučujejo zaradi njihovih možnih učinkov na duševno zdravje.
Nova znanstvena revizija združuje raziskave o vplivu teh bakterij na tesnobo, depresijo, bipolarno motnjo in shizofrenijo. Znanstveniki ugotavljajo, da določeni sevi bakterij izboljšajo nekatere simptome in biološke kazalnike teh bolezni. Dialog med črevesjem in možgani poteka po več različnih poteh. Črevesne bakterije proizvajajo ali vplivajo na snovi, ki prenašajo živčne signale, kot sta GABA in serotonin. Njihovi presnovki hkrati stimulirajo vagusni živec, medtem ko drugi mehanizmi uravnavajo stresni hormon kortizol in zmanjšujejo vnetja v telesu.
Kako bakterije vplivajo na naš um
Tudi črevesna pregrada igra pomembno vlogo. Če ta izgubi svojo učinkovitost, vnetne molekule lažje prehajajo v telo in neposredno vplivajo na centralni živčni sistem. Raziskovalci opažajo, da določeni sevi bakterij močno zmanjšajo oblike tesnobe in znižajo raven kortizola v slini. Redno uživanje specifičnih probiotikov v obdobju dvanajstih tednov celo izboljša pozornost in čustveno zaznavanje posameznika. Pri depresiji številne študije kažejo pozitivne spremembe pri uravnavanju razpoloženja in zmanjšanju vnetnih procesov.
Znanstveniki opažajo obetavne rezultate tudi pri težjih duševnih motnjah, kot je shizofrenija. Štiritedensko uživanje določenih sevov opazno zmanjša tesnobo in depresijo pri pacientih. Mešanica štirih različnih sevov v kombinaciji z vitaminom D pa celo izboljša presnovne parametre bolnikov.
Prihodnost zdravljenja ali le dodatek?
Glavna težava trenutnih raziskav leži v njihovi veliki raznolikosti. Znanstveniki uporabljajo različne seve, odmerke in trajanje terapij, kar otežuje natančne zaključke. Poleg tega kombinacije bakterij v študijah pogosto ne ustrezajo izdelkom, ki jih kupci najdejo na trgovskih policah. Živi mikroorganizmi v prehranskih dopolnilih sčasoma propadejo, zato dejanska zaužita količina pogosto ne ustreza tisti na deklaraciji.
Avtorji raziskave kljub temu verjamejo, da psihobiotiki predstavljajo resnično obljubo kot dodatek k tradicionalnim oblikam zdravljenja. Še posebej koristijo v primerih, ko se pacienti ne odzivajo na običajna zdravila ali ko njihovo stanje spremlja močno vnetje v telesu. Za prenos teh zanimivih dognanj v vsakodnevno prakso pa strokovnjaki potrebujejo enotne protokole in dolgoročne študije. Znanost že zre v prihodnost in razvija postbiotike. Ti ne temeljijo na živih bakterijah, temveč na snoveh, ki jih te bakterije proizvajajo. Takšen pristop zagotavlja večjo stabilnost izdelkov in lažje usmerjanje na specifične funkcije uravnavanja našega razpoloženja.
