Večino časa namreč skrbimo, ali smo v telo vnesli dovolj tekočine. Voda nedvomno predstavlja enega ključnih pogojev za naše zdravje. Kljub temu pa pri vsaki snovi na tem svetu ravno odmerek določa mejo med zdravilom in strupom. Posnetek, ki ga je na družbenih omrežjih objavil ustvarjalec Zack D. Films, nazorno prikazuje temno stran pretirane hidracije. Njegova vizualizacija natančno pojasnjuje pojav, ki ga poznamo kot zastrupitev z vodo. To stanje nastopi, ko oseba v zelo kratkem času spije neobičajno veliko količino tekočine.
Strokovnjaki v medicinski literaturi to nevarno stanje imenujejo akutna hiponatremija. Nastane takrat, ko ledvice preprosto ne morejo dovolj hitro izločiti presežka vnesene vode. Ker telo tekočine ne predela pravočasno, koncentracija ključnih elektrolitov v našem krvnem obtoku naglo upade. Med njimi ima najpomembnejšo vlogo natrij, ki ohranja občutljivo ravnovesje tekočin znotraj in zunaj vsake celice v našem telesu. Ko njegova količina v krvi drastično pade, voda po naravnem principu osmoze pospešeno vdre v same celice, da bi ponovno vzpostavila porušeno ravnovesje. Posledica tega procesa je naglo in nevarno otekanje celic po celem telesu, kar predstavlja ogromen šok za celoten organizem.
Nevarnost se skriva v naših možganih
Otekanje celic v nekaterih delih telesa lahko povzroči le blažje težave, situacija pa postane izjemno kritična, ko se ta proces začne odvijati znotraj naše glave. Naši možgani namreč ležijo znotraj čvrste kostne strukture lobanje, ki nima prav nobenega prostora za širjenje ali prilagajanje spremembam volumna tkiva. Ko možganske celice vpijajo presežek vode in nabreknejo, zdravniki ta pojav imenujejo cerebralni edem. Možgani začnejo močno pritiskati ob notranje stene lobanje. Ta mehanski pritisk povzroči dramatičen porast znotrajlobanjskega tlaka, ki neposredno ogroža osnovne življenjske funkcije.
Strokovnjaki opozarjajo, da prav ta mehanizem predstavlja glavni razlog, zakaj ima na videz nedolžno pretiravanje z vodo lahko hitre in smrtonosne posledice. Začetne simptome tega nevarnega stanja ljudje pogosto zanemarijo ali jih pripišejo utrujenosti. Oseba najprej občuti utripajoče glavobole, močno slabost, nepojasnjeno zaspanost in splošno zmedenost. Ko pritisk znotraj lobanje nezadržno raste, se zdravstveno stanje hitro poslabša. Pojavijo se bistveno težji nevrološki izpadi. Srčni utrip se nevarno upočasni, krvni tlak naraste, v najhujših primerih pa bolnik doživi hude napade, pade v komo in na koncu umre zaradi zastoja dihanja.
