Skladatelj Oskar Rieding v Celju vendarle vse bolj prepoznaven

Leta 2016, ob bližajoči se stoti obletnici smrti violinista, sladatelja in pedagoga Oskarja Riedinga, so v celjski glasbeni šoli tematski večer godalnega oddelka posvetili prav njemu, saj je še vedno eden najbolj priljubljenih skladateljev, katerih skladbe pedagogi širom sveta izbirajo za svoje mlajše učence. To pa ni bil edini razlog - Rieding je namreč zadnja leta svojega življenja deloval prav v Celju. A če ne bi bilo celjske violinistke, ki se je kasneje posvetila študiju muzikologije dr. Maruše Zupančič, bi tudi strokovna, ne le laična javnost, o njem vedela bore malo. Mnogi celo tega ne, da je skladatelj, ki je več kot 30 let deloval kot prvi violinist v dveh velikih orkestrih v Budimpešti, svoja upokojenska leta preživel v Celju in tam skladal predvsem za otroke, svoje učence.
Zupančičeva je deset let svojega dela posvetila prav raziskovanju Riedinga. Prva je tako med drugim odkrila, kdaj natančno je Rieding sploh umrl ter da je pokopan v Celju. Svoje ugotovitve je pred dvema letoma prvič javno predstavila prav v Večeru. Preko tega zapisa je več o Riedingu izvedela še ena celjska violinistka Inga Ulokina ter lani jeseni v sodelovanju z Zupančičevo v Celju pripravila prvo mednarodno tekmovanje mladih violinistov, poimenovano po Riedingu. "Odziv nas je vse presenetil. Pričakovali smo, da se bodo prijavili mladi violinisti iz Slovenije in sosednjih držav, tako pa smo skupno 57 prijav prejeli iz kar 16 držav sveta. Finala se je udeležilo 20 finalistov iz Hrvaške, Srbije, Avstrije, Poljske, Rusije, Ukrajine, Singapurja, Japonske, Hongkonga in Slovenije. Njihovo igranje je bilo kljub mladosti res na zavidljivem nivoju. Najmlajši udeleženec je štel komaj pet let," opisuje Inga Ulokina.

Naključno do novih virov o skladatelju

Tekmovanje pa je nepričakovano s sabo prineslo nove podatke o Oskarju Riedingu. Tekmovanja sta se namreč udeležili deklici z Dunaja, njun profesor violine pa je organizatorjem ob prijavi pripisal, da pozna gospo, ki je bila posredno povezana z Riedingom. "Šlo je za gospo Christine Schatzmayr, priznano violinistko, ki je delovala na Dunaju, njena družina pa je prihajala iz Celja. Njeni predniki so bili lastniki opekarne, njeno mater pa je, ko so še živeli v Celju, violino poučeval prav Rieding. Z njo in njenim možem smo se kasneje spoznali v Rogaški Slatini, kjer sta dopustovala, naš orkester z nagrajenimi tekmovalci pa je tam igral." Celjani so tako prišli do novega vira informacij o Riedingu, skupaj z njo poiskali hišo, v kateri je poučeval, in se dobili tudi s predstavniki Pokrajinskega muzeja Celje. Skupaj so se odločili, da bodo v prihodnje poskušali najti več podatkov o skladatelju; od tega, kje natančno je njegov grob, kje je živel ipd.

Pisal tudi salonske skladbe

Že zdaj pa je na novo znano to, da Rieding v Celju niti ni pisal zgolj koncertov za otroke oziroma za potrebe svojega poučevanja otrok, temveč tudi salonske skladbe. "Povezali smo se z akademijo v Budimpešti, kjer imajo edini note skladatelja, tudi tistih del, ki jih je napisal v Celju. Tako bomo nocoj na koncertu, ki je sicer posvečen dunajski klasiki, v Narodnem domu premierno izvedli dve njegovi skladbi, ki ju prej še ni bilo mogoče slišati, saj še nista bili posneti. Rieding tako ni nagovarjal le mlajše populacije, temveč je odličen primer salonskega muziciranja tistega časa," dodaja Ulokina.
Načrtov, kako v prihodnje iz skorajda popolne pozabe potegniti svetovno znanega skladatelja in hkrati z njim tudi Celje postaviti na glasbeni zemljevid sveta, je še veliko. Tako organizatorji tekmovanja med drugim načrtujejo pripravo tekmovanja za mlade skladatelje. Izšla pa bo tudi glasbena pravljica, ki bo opisala življenje Riedinga, ki je bil najverjetneje tudi zavoljo dejstva, da je bil pripadnik nemškega meščanskega življenja v Celju, predolgo zamolčan. Z zgodbo in tudi s skladbami bodo otrokom razložili, da je glasba vendarle univerzalni jezik.