Če vam dopust pomeni predvsem pobeg pred prometom, glasnimi lokali, natrpanimi plažami in turističnim vrvežem, vam za popoln mir očitno ni treba odpotovati na drugi konec sveta. Med 20 najtišjih otokov na svetu sta se namreč uvrstila kar dva hrvaška – Mljet in Vis.
Kot poroča hrvaški Index, je Mljet na novi svetovni lestvici zasedel 17. mesto, Vis pa 19. Raziskavo je pripravil portal BookRetreats, ki je v okviru tako imenovanega indeksa neokrnjenosti primerjal sto otokov po vsem svetu.
V ozadju raziskave je vse bolj priljubljen trend tako imenovanega "quietcationa" – počitnic, pri katerih gostje namesto zabav, nočnega življenja in množic iščejo predvsem tišino, naravo in možnost, da se za nekaj dni povsem odklopijo. Zanimanje za takšne destinacije očitno hitro narašča: po podatkih Google Trends, ki jih navajajo avtorji raziskave, se je število iskanj mirnih turističnih krajev v zadnjem letu povečalo za kar 1268 odstotkov.
Pri sestavljanju lestvice niso ocenjevali zgolj tega, koliko ljudi živi na posameznem otoku. Upoštevali so šest dejavnikov: količino ohranjene narave, gostoto cestnega omrežja, zračni promet, gostoto prebivalstva, svetlobno onesnaženost oziroma kakovost temnega nočnega neba ter delež naravne, nepozidane obale. Več narave, manj cest, ljudi in letal je tako pomenilo boljšo uvrstitev.
Mljet je s 17. mestom dobil oceno 74,1 in ga avtorji posebej priporočajo za kopanje v jezerih, sproščanje in uživanje v neokrnjeni naravi. Vis je z oceno 71,6 zasedel 19. mesto, izpostavili pa so ga kot idealnega za počasnejši način potovanja, pokušanje vin in odkrivanje mirnih zalivov.
Oba hrvaška otoka sta za seboj pustila kar nekaj slovitih počitniških imen. Filipinski Palawan je denimo pristal na 20. mestu, grški Milos na 22., italijanska Salina na 23., španska La Gomera pa na 25. mestu. Precej slabše se je odrezal tudi množično obiskani Santorini, ki je med sto analiziranimi otoki pristal povsem pri repu lestvice.
Naziv najtišjega otoka na svetu je pripadel Stewartovemu otoku na Novi Zelandiji, kjer na približno 1680 kvadratnih kilometrih živi le okoli 500 ljudi, kar 85 odstotkov njegove površine pa predstavlja zaščiten narodni park. Drugi je grški Anafi, tretja brazilska Ilha Grande, sledita avstralski Lord Howe in St Martin's na angleškem otočju Scilly.
Za ljubitelje Jadrana pa je sporočilo lestvice precej prijetno: če je vaš idealen dopust takšen, na katerem namesto basov iz bližnjega lokala poslušate škržate in morje, sta dve svetovno priznani oazi miru precej bližje, kot bi si morda mislili.
