
Vzporedne volitve v nemški zvezni deželi Saška-Anhalt kažejo na prepričljivo zmago skrajno desne stranke Alternativa za Nemčijo (AfD). Projekcije nemških televizij stranki kažejo 44,5 odstotka glasov, medtem ko vladajoča Krščansko-demokratska unija (CDU) beleži le 18,5-odstotno podporo.
Na prejšnjih deželnih volitvah leta 2021 je CDU dobila 37,1 odstotka glasov, deželo pa vodi v koaliciji z FDP in levosredinsko SPD. Medtem ko je AfD v primerjavi z zadnjimi volitvami pridobila 23,7 odstotne točke, je CDU izgubila 18,6 odstotne točke. Volivci so tako poskrbeli za zgodovinski premik, ki resno preizkuša nemški politični požarni zid proti skrajni desnici, menijo analitiki.

Visoka volilna udeležba in strogi varnostni ukrepi
Prebivalci Saške-Anhalt so se na volišča odpravili v bistveno večjem številu kot pred petimi leti. Do poldneva je glasovalo že 34 odstotkov volivcev, kar predstavlja velik skok v primerjavi z 22,4 odstotka na prejšnjih volitvah. Zanimanje za volitve presega državne meje, dogajanje spremlja več kot 500 novinarjev s celega sveta. Oblasti so zaradi visoke napetosti močno poostrile varnost v deželni prestolnici Magdeburg. Policija je na ulice poslala okoli 1800 policistov iz različnih zveznih dežel. Pred starim gledališčem, kjer člani AfD čakajo na rezultate, so barikade, policijski psi pa redno preverjajo okolico in prtljago.
Pritisk na kanclerja in usoda manjših strank
Rezultati predstavljajo hud udarec za kanclerja Friedricha Merza. Vodja CDU je v preteklosti obljubil, da bo prepolovil podporo stranki AfD, predvsem s strožjo politiko do priseljevanja. Številke kažejo, da njegova strategija ni prinesla želenih rezultatov. Stranka AfD namreč stopa na pot do statusa najmočnejše politične sile v deželi.

Končni razplet volitev je sicer močno odvisen na rezultatih manjših strank. Socialdemokrati (SPD), Zeleni, Svobodni demokrati (FDP) in Zavezništvo Sahre Wagenknecht (BSW) se borijo za preboj čez petodstotni prag. Če tem strankam ne uspe priti v parlament, bo sistem razdelitve sedežev močno koristil stranki AfD, ki bi v tem primeru lahko deželo vodila povsem samostojno.
Gospodarstveniki svarijo pred posledicami
Zmaga skrajne desnice vzbuja resne skrbi v nemškem gospodarstvu. Strokovnjaki opozarjajo, da uspeh AfD ogroža ugled dežele in njeno sposobnost privabljanja tujih investicij. Ekonomistka Monika Schnitzer je za Duetsche Welle poudarila, da bo dežela pod vodstvom AfD postala precej manj privlačna za tuja podjetja in kvalificirane delavce. Michael Hüther, direktor Nemškega ekonomskega inštituta, pa pravi, da Nemčija nujno potrebuje tuje delavce.

Opozarja, da država ne sme podpirati stranke, ki odkrito poziva k izgonu tujcev. Brez priseljevanja bi se lahko delovno sposobno prebivalstvo dežele do leta 2045 zmanjšalo za četrtino. Christian Bruch, izvršni direktor podjetja Siemens Energy, kritizira energetsko politiko AfD. Stranka namreč zagovarja vrnitev k premogu in jedrski energiji, kar po njegovem mnenju škoduje razvoju nemške industrije in državo potiska korak nazaj.











