Če bi iskali dalmatinski otok, ki je dovolj daleč, da se vam zdi, kot da ste zapustili običajni stresni svet, a hkrati dovolj blizu, da ga iz Šibenika dosežete s trajektom, bi bilo Žirje zelo dober kandidat. Najbolj oddaljeni in obenem največji otok šibeniškega arhipelaga ima tisto posebno otoško mešanico lepote, tišine, bizarnih podrobnosti in razgledov, zaradi katerih hitro pozabite, koliko je ura, piše hrvaški portal PunKufer.
Žirje obiskovalca pričaka kot filmska kulisa. Iz pristanišča Muna se cesta takoj začne vzpenjati v hrib, ob njej pa iz dvorišč in zelenih kotičkov kukajo večinoma odsluženi avtomobili. Brez registracij, včasih brez ogledal ali vrat, a z veliko karakterja. V njihovi rjasti otoški romantiki je nekaj skoraj poetičnega. Drugo najbolj priljubljeno prevozno sredstvo je, kot se spodobi za Dalmacijo, še vedno tomos, tik za njim pa so samokolnice.
Žirje je od Šibenika oddaljeno le dobrih dvajset kilometrov, a vožnja s trajektom traja skoraj dve uri. Že ob vkrcavanju avtomobila vzvratno na trajekt človek sluti, da tu veljajo nekoliko drugačna pravila. Ko pristanete, imate občutek, da ste prišli nekam zelo daleč. V poletni raj brez hrupa, brez naglice in brez mestne svetlobne onesnaženosti. Pozimi pa je to precej bolj tih, skoraj pozabljen svet.
Pred stotimi leti je na Žirju živelo skoraj 800 ljudi, danes jih tam vse leto vztraja le okoli sto. Poleti se številka močno poveča, saj otok privabi navtike, kopalce, pohodnike in vse, ki iščejo kotiček Jadrana brez običajne gneče. Domačini se radi pošalijo, da imajo največ turistov na prebivalca. Glede na turkizne zalive, skalnate obale in razglede na Kornate jim tega skoraj ne gre zameriti.
Med najlepšimi zalivi so Muna, Mikavica, Koromašna, Japlenišće, Kabal, Mala in Velika Stupica, Tratinska ter Velika in Mala Nozdra. Središče otoka je preprosto Selo, ki leži nad Muno. Kamnite hiše, visoki zidovi, ozke senčne ulice in tišina ustvarjajo prizore, ki bi jih brez težav uporabili v kakšnem umetniškem filmu o poletju, spominih in življenju na robu zemljevida.
Žirje pa ni le lep razgled z malo nostalgije. Otok je bil poseljen že v prazgodovini, o čemer pričajo ostanki na hribu Kapić. Nekoč se je imenoval Surium, pozneje v srednjem veku Azuriorum oziroma Zuri, današnje ime pa naj bi bilo povezano z želodi črnike, s katero je bil otok nekoč poraščen. Ljubitelji zgodovine lahko raziskujejo tudi ostanke bizantinske utrdbe iz 6. stoletja.
Zaradi svoje izpostavljene lege je bilo Žirje dolgo pomembna vojaška točka. Tudi med hrvaško osamosvojitveno vojno je imelo pomembno vlogo pri obrambi Šibenika. Danes so nekdanje vojašnice zapuščene, izropane in razpadajoče, a prav zato privlačijo bolj pustolovske obiskovalce. Bunkerji, makija in fantastični razgledi imajo nekoliko temačen, a zelo fotogeničen šarm.
Za tiste, ki ne morejo dolgo sedeti pri miru, je Žirje idealno za kolesarjenje, pohodništvo in sprehode. Otok ima sedem vrhov: Kapić, Borovico, Velika vrata, Velo glavo, Munu, Gušterne in Gradino. Z Vele glave se odpre eden najlepših pogledov, tam pa je postavljen tudi panoramski daljnogled. Na ograji ob vrhu so označeni smeri vetrov, oddaljenosti mest ter verzi in misli lokalnega pesnika Roka Dobre.
Seveda Žirje ni vedno samo tišina in veter v borih. Poleti zaživi ob ribiški noči in tradicionalnih Bodulskih pripetavanjih, otoškem tekmovanju, ki potuje med Zlarinom, Luko, Šepurino in Žirjem, skupaj z navijači, dobro voljo in pristno dalmatinsko željo po fešti.
Lačni na Žirju ne boste. Med bolj znanimi postojankami sta konobi Koromašna in Tratinska, obe poimenovani po zalivih, v katerih stojita, tik ob morju in z resno ponudbo rib ter morskih dobrot. Restavracija Julije ob edini otoški cesti slovi tudi po odlični črni rižoti, še piše PunKufer.
In potem je tu še ena tistih podrobnosti, zaradi katerih si otok zapomnite. Edini kafič na Žirju stoji v zalivu Muna, in sicer na ladji. Deluje poleti, seveda. Nekaj korakov stran je edina trgovina, ki vrata odpre takrat, ko iz mesta prispe kruh. Na Žirju se pač ne mudi. In prav v tem je velik del njegovega čara.
