
Poletje trka na vrata in številni Slovenci že načrtujejo oddih na hrvaški obali. Ob poležavanju na plaži in poslušanju šumenja morja marsikomu prija hladno pivo, a cene te priljubljene pijače lahko močno presenetijo. Stroški se namreč od mesta do mesta drastično razlikujejo.
Če boste dopustovali na jugu, pripravite nekoliko debelejšo denarnico. V Dubrovniku, Zadru, Makarski, Tučepih in Crikvenici gostinci za pol litra domačega piva v povprečju računajo pet evrov, medtem ko manjše tuje pivo stane 3,75 evra. Nekoliko ugodneje žejne turiste pričakajo v Splitu, Solinu, Trogirju, Orebiću in na Korčuli, kjer natakarji za veliko domače pivo zaračunajo 4,25 evra, za tuje pa pol evra več.

Cene na severnem Jadranu in presenečenje v Istri
Na severnem Jadranu gostinci ohranjajo nekoliko zmernejše cene. Na Reki boste za pol litra domačega piva plačali 3,33 evra, za uvoženo pa natanko štiri evre. Podobno sliko kažejo tudi priljubljena istrska mesta. V Opatiji, Pulju, Umagu in Poreču boste za tujo znamko prav tako odšteli štiri evre, domače pivo pa stane ugodne tri evre. Zanimivo situacijo ponuja Rovinj, kjer domače in tuje pivo staneta skoraj enako, in sicer okoli 3,80 evra. Tisti, ki radi obiskujete otok Krk, boste za pol litra domače osvežitve pripravili štiri evre.
Podatke o stroških življenja redno zbira spletna baza Numbeo, ki jo v svoji analizi povzema hrvaški portal Punkufer. Platforma temelji na izkušnjah uporabnikov in ponuja vpogled v povprečne cene v restavracijah, čeprav podatki za nekatere manjše kraje in otoke še vedno manjkajo.

Kje točijo najugodnejše pivo?
Če iščete najcenejšo osvežitev na hrvaški obali, se odpravite v Šibenik. Tam boste za pol litra domačega piva plačali le 2,75 evra, kar to dalmatinsko mesto postavlja na sam vrh cenovne ugodnosti. Tuje pivo tam stane 4,10 evra.
Na drugi strani cenovne lestvice pa kraljuje občina Gradac v Splitsko-dalmatinski županiji. Baza Numbeo kaže, da tamkajšnji gostinci za pol litra domačega piva računajo vrtoglavih 8,50 evra. Vendar analitiki opozarjajo, da ta podatek temelji na majhnem številu ocen uporabnikov, zato morda ne odraža povsem realnega stanja na terenu.











