Ko ljudje hkrati intenzivno trenirajo in zmanjšajo vnos hrane, beljakovine pogosto postanejo glavna rešilna bilka. Številni posamezniki obdržijo visok vnos beljakovin, medtem ko ostala hranila drastično oklestijo. Nova manjša kontrolirana raziskava pa jasno kaže, zakaj ima ta logika svoje meje.
V poskusu je sodelovalo 19 zdravih in telesno aktivnih mladih odraslih, devet žensk in deset moških. Vsak udeleženec je preizkusil tri petdnevne režime: zadosten energijski vnos, nizek energijski vnos ter nizek energijski vnos, pri katerem so ohranili visok delež beljakovin. Prvi in peti dan so udeleženci 45 minut zmerno intenzivno kolesarili, nato pa opravili še kratek maksimalni test. Raziskovalci so pred in po naporu spremljali krvne kazalnike kosti in vnetne odzive.
Beljakovine ne ustavijo padca tvorbe kosti
Po obeh režimih z malo energije so strokovnjaki izmerili nižji P1NP, krvni kazalnik, ki kaže na tvorbo nove kosti, kot v pogojih zadostne energije. Ohranjen visok nivo beljakovin tega padca ni preprečil. Pri režimih energijskega primanjkljaja so po vadbi zabeležili tudi spremembe več vnetnih signalnih molekul. Kazalnik razgradnje kosti CTX-1 pa je med okrevanjem narasel samo v režimu z malo energije in ohranjenimi beljakovinami.
To seveda ne pomeni, da beljakovine škodujejo ali da kosti oslabijo v zgolj petih dneh. Študija namreč ni merila gostote kosti, poškodb ali zlomov. Avtorji raziskave sami opozarjajo, da izrazitejše spremembe v režimu z ohranjenimi beljakovinami morda odražajo dejstvo, da telo za isti nizek energijski vnos prejme še manj ogljikovih hidratov. Kljub temu raziskava ne dokazuje, da so ogljikovi hidrati edini dejavnik za te spremembe.
Pasti stalnega pomanjkanja energije
Širši problem strokovnjaki poznajo kot nizko energijsko razpoložljivost. Ko odštejemo energijo, ki jo telo porabi za trening, mu ne ostane dovolj goriva za normalne funkcije. Mednarodni olimpijski komite poudarja, da dolgotrajna izpostavljenost takšnemu stanju lahko preraste v relativni energijski primanjkljaj v športu (REDs). Ta prizadene tako ženske kot moške in lahko resno načne zdravje kosti, reproduktivno funkcijo, imunski sistem, tvorbo glikogena, okrevanje in končni rezultat.
Kratkotrajno zmanjšanje energije ne pomeni avtomatsko bolezni, vendar tveganje raste z močjo, trajanjem in pogostostjo primanjkljaja. Glavno sporočilo za rekreativce in športnike torej ni, da morate strogo šteti vsako kalorijo. Zavedati se morate le, da beljakovinski napitek ne more nadomestiti polnovrednega obroka, ko povečate kilometrino, število treningov ali intenzivnost. Aktivno telo za delovanje in obnovo potrebuje tudi ogljikove hidrate, maščobe in predvsem dovolj hrane v celoti. Zato padca učinka, neobičajno počasnega okrevanja, pogostih poškodb ali stalnega umora nikoli ne smete vzeti kot nujno ceno za disciplino.
