Študenti imajo danes na trgu dela več izbire kot generacije pred njimi, vendar delo za številne ni zgolj priložnost za dodaten zaslužek. Skoraj dve tretjini mladih po podatkih e-Študentskega Servisa ocenjujeta, da si brez študentskega dela študija ne bi mogli privoščiti. Z zaslužkom pokrivajo bivanje, prehrano, prevoz, študijsko literaturo in druge življenjske stroške. Čeprav delodajalci trdijo, da mladih primanjkuje, študenti opozarjajo, da na številne prijave sploh ne dobijo odgovora, za nočno in praznično delo pa praviloma niso plačani več. Obenem se spreminja njihov odnos do dela. Višina urne postavke ostaja pomembna, vendar mladi vse pogosteje iščejo delodajalca, pri katerem bodo pridobili uporabne izkušnje, razvijali kompetence in si morda odprli vrata do prve redne zaposlitve. "Pred leti je bilo vprašanje predvsem: Kje lahko čim hitreje zaslužim? Danes mladi pogosteje razmišljajo: Kaj bom od tega odnesel čez pet let?" spremembo opisuje vodja posredovanja del na e-Študentskem Servisu Carmen Zajc.
Ponudb veliko, odgovorov precej manj
Da velika ponudba še ne pomeni tudi lahkega dostopa do kakovostnega dela, opozarjajo študenti. Ana Košat, ki je kot hostesa sodelovala pri promocijah podjetja Štajerski avtodom v mariborskem Europarku, pravi, da je veliko odvisno od tega, kakšno delo študent išče. Če mu je pomemben predvsem reden zaslužek in ni izbirčen glede vrste dela, ponudbe po njenih izkušnjah ne primanjkuje. Bistveno težje pa je najti delo, ki je povezano s študijem in bi lahko koristilo pri poznejši karieri.
Košatova opozarja še na neodzivnost delodajalcev. Ocenjuje, da odgovor prejme le na približno tretjino prijav, poslanih prek študentskega servisa. Kljub temu slovenski sistem ocenjuje zelo pozitivno, saj v tujini, kjer študira, primerljivega sistema študentskega posredovanja dela nimajo.
Podobno izkušnjo ima Timo Klinger, ki v gostinstvu dela že šest let. Čeprav gostinci študente iščejo skoraj povsod, meni, da je kakovostno delo vse težje najti. Delovna mesta z dobrim plačilom in urejenimi pogoji so hitro zasedena, saj večina študentov, ki želi delati, delo že ima. Tudi on opaža, da številni delodajalci na prijave prek študentskega servisa ne odgovorijo. Kot eno večjih pomanjkljivosti sistema izpostavlja plačevanje dela ponoči, ob nedeljah in praznikih. "Študenti pogosto opravljajo enako delo kot redno zaposleni, zato bi bilo pravično, da bi bili za delo ponoči, med vikendi in prazniki dodatno plačani, četudi dodatki ne bi bili enaki kot pri redno zaposlenih," meni.
Povprečna postavka presegla deset evrov bruto
Zakonsko določena najnižja urna postavka za študentsko delo je trenutno 8,98 evra bruto, povprečna ponujena postavka pa je po podatkih e-Študentskega Servisa že presegla deset evrov bruto. Pri zahtevnejših strokovnih delih so zneski občutno višji. Na področjih informatike, umetne inteligence, digitalnega marketinga, zdravstva in inštrukcij urne postavke pogosto presegajo 15 evrov bruto. Zaslužek navzgor ni omejen. Dijaki in študenti lahko delajo toliko, kolikor jim dopuščajo šolske oziroma študijske obveznosti in kolikor se dogovorijo z delodajalcem. Največ ponudb je še vedno na področjih prodaje, administracije, gostinstva, logistike in proizvodnje. Povečuje pa se tudi število strokovnih del na področjih računalništva, zdravstva, tehnike, inženirstva in digitalnega marketinga.
Študentsko delo opravlja okoli 100.000 mladih
Po uradnih podatkih vsako leto vsaj eno uro študentskega dela opravi približno dve tretjini vpisanih dijakov in študentov oziroma okoli 100.000 mladih. Študenti opravijo 65 odstotkov vseh ur, dijaki pa 35 odstotkov.
Leta 2025 so mladi s študentskim delom povprečno zaslužili 313 evrov bruto oziroma 269 evrov neto na mesec. V povprečju so delali osem ur na teden oziroma 414 ur v celotnem letu, kar je tri odstotke manj kot leta 2024. S tem so si pridobili povprečno dva meseca in 20 dni pokojninske dobe.
Študentsko delo obsega približno dva odstotka slovenskega trga dela, ob tem pa pomembno prispeva tudi v javne blagajne, pojasnjuje Carmen Zajc.
Delodajalci iščejo, študenti izbirajo
Možnosti za študentsko delo so po oceni e-Študentskega Servisa zelo dobre. Delodajalci mlade iščejo vse leto, ponudba prostih del pa že dalj časa presega število iskalcev. Dijaki in študenti imajo zato bistveno več izbire kot pred desetimi leti.
Trg je posebno živahen med poletnimi počitnicami. Ponudba se takrat ne spreminja le iz tedna v teden, temveč lahko tudi iz ure v uro. V mariborski poslovalnici e-Študentskega Servisa zato vsak dan preverjajo, ali so objavljena dela še na voljo. Nekatera mesta se hitro zapolnijo, medtem ko delodajalci sproti objavljajo nova.
Največ težav pri iskanju delavcev imajo v gostinstvu in turizmu. Ponudb je veliko, vendar mladi pogosteje izberejo delo, ki je povezano z njihovim študijem, omogoča bolj predvidljiv urnik ali ponuja boljše možnosti za nadaljnji razvoj. Delodajalci zato ne tekmujejo več samo z višino plačila. Študente zanimajo tudi odnosi v kolektivu, kakovost uvajanja, mentorstvo, prilagodljivost urnika in ugled podjetja. Pred prijavo vse pogosteje preverijo, kakšne izkušnje so imeli pri delodajalcu drugi.
Nekoliko manj izbire imajo mladoletni dijaki, saj nekateri delodajalci delo omejujejo na polnoletne, čeprav takšna omejitev ni vedno potrebna. Na e-Študentskem Servisu jih zato spodbujajo, naj tam, kjer zakon to dopušča, priložnost ponudijo tudi mlajšim.
V anketi servisa med delodajalci leta 2024 je bilo 88 odstotkov tistih, ki so že zaposlili mladoletne dijake, z njihovim delom zelo ali srednje zadovoljnih. Poudarjali so, da so delo hitro usvojili ter bili motivirani in odgovorni, nekateri celo zanesljivejši od starejših dijakov.
Za mnoge prva stopnica do redne zaposlitve
Študentsko delo je lahko tudi podaljšan zaposlitveni razgovor. Po podatkih e-Študentskega Servisa se 62 odstotkov mladih po koncu šolanja zaposli pri enem od delodajalcev, pri katerem so prej opravljali študentsko delo.
Svetovalec za odnose z javnostmi Študentske organizacije Univerze v Mariboru Dejan Spital ocenjuje, da je trenutni položaj študentov ugoden. Izbirajo lahko med enostavnejšimi deli in strokovnimi delovnimi mesti, povezanimi z njihovim študijem. "Študentsko delo predstavlja pomembno priložnost za pridobivanje prvih delovnih izkušenj, spoznavanje delovnega okolja in razvoj kompetenc. Številni delodajalci študente po zaključku študija tudi redno zaposlijo, zato študentsko delo pogosto predstavlja odskočno desko za začetek kariere," pravi Spital. Prav zato se tudi delodajalci vse bolj zavedajo, da študenti niso samo začasna pomoč ob dopustih in kadrovskih primanjkljajih, temveč del njihove prihodnje delovne sile.
Neplačano uvajanje in zamude pri plačilih
Kljub razmeroma urejenemu sistemu se pojavljajo tudi kršitve. Med pogostejšimi sta po Spitalovih besedah neplačano uvajanje in zamujanje z izplačili. Takšni primeri naj bi bili sicer redki, a je pomembno, da študenti poznajo svoje pravice in ob kršitvah poiščejo pomoč študentskega servisa ali pristojnih institucij.
Študentom pripadajo zakonsko določena minimalna urna postavka, plačilo vseh opravljenih ur, odmor ter varno in zdravo delovno okolje. Delodajalec mora evidentirati njihov delovni čas, od zaslužka se plačujejo socialni prispevki, delo se upošteva tudi pri pokojninski dobi. Za mladoletne veljajo dodatna varovala.
Pred začetkom dela mora biti izdana veljavna študentska napotnica. Ta je pravna podlaga za delo, zagotavlja ustrezno zavarovanje ter omogoča obračun in izplačilo zaslužka. "Če delo opravljajo na črno, izgubijo pomembne pravice. Ob poškodbi pri delu niso ustrezno zavarovani, servis jim ne more zagotoviti izplačila, delo se jim ne všteva v pokojninsko dobo, za prekršek pa lahko odgovarjata tako delodajalec kot delavec," opozarja Carmen Zajc.
Dejan Spital slovenski sistem študentskega dela ocenjuje kot enega bolje urejenih v Evropi, vendar opozarja, da je delodajalec praviloma močnejša stran. Prostor za izboljšave vidi predvsem v dodatni socialni varnosti, boljšem poznavanju pravic in učinkovitejšem ukrepanju ob kršitvah.
Študentsko delo tako ostaja nekaj dvojnega: za mlade je lahko dragocena odskočna deska do poklica, ki ga želijo opravljati, hkrati pa je za številne nujni pogoj, da sploh doštudirajo.
