Avtocestno počivališče bi moralo biti eden najbolj preprostih dokazov, da država razume potrebe ljudi, ki uporabljajo njeno infrastrukturo. Voznik se ustavi, spije kavo, kaj malega poje, se olajša na stranišču, morda napolni avtomobil, če ima na voljo bencinski servis, in nadaljuje pot. Nič posebej zapletenega. Prav zato je težko razumeti, zakaj so slovenska mala avtocestna počivališča tudi več let po modernizaciji, če jo lahko tako imenujemo, še vedno nedokončana.
Slovenija od tranzitnih potnikov veliko dobi in avtocestna počivališča so eden prvih, včasih tudi zadnjih vtisov, ki jih obiskovalec dobi o državi. Če je 3. novembra 2022 ob odprtju prvega prenovljenega malega počivališča - Studenec sever na primorski avtocesti med Postojno in Razdrtim proti Kopru - takratni predsednik uprave Darsa Valentin Hajdinjak za stara počivališča dejal, da so bila pred prenovo dotrajana, neustrezna, uničena ter nevredna uporabnika slovenskega avtocestnega križa, in se je uporabnikom avtocestnega omrežja opravičil za vsa ta leta neustreznih in nedostojnih malih počivališč, kakšen izgovor ima vodstvo Darsa za trenutno stanje? Več kot deset milijonov evrov je šlo v prenovo, ki je obljubljala eno, dala pa drugo.
Pri tem ne gre za to, da bi moral Dars na vsakem počivališču postaviti restavracijo. Gre za nekaj bolj osnovnega: če država v projekt vključi gostinski objekt, mora biti ta tudi dejansko uporaben. Če je predvidena e-polnilnica, mora biti zanjo zagotovljena moč. Če je počivališče namenjeno avtodomom, mora infrastruktura za njihovo oskrbo delovati. Ne pa da pri Darsu ocenijo, da je omejitve funkcionalnosti najenostavnejše rešiti tako, da zamenjaš tablo in voznikom avtodomov sporočiš, naj možnost za čiščenje odpadne sanitarne vode poiščejo drugje.
Počivališče nima zahtevnosti železniške proge ali bolnišnice. Njegova osnovna funkcija je človeku na poti omogočiti, da varno ustavi, uporabi sanitarije, se spočije in po potrebi nekaj kupi.
Nikakor ni nepomembno, ali voznika na poti pričaka urejeno, funkcionalno in prijazno počivališče ali pa avtomat, čeprav je bila pred leti obljubljena celovita ponudba. Pa sploh ni težava v avtomatih. Lep zgled so severni sosedi, pri katerih igrajo avtomati glavno vlogo. Avstrijskega upravljavca avtocest, družbo Asfinag, bi lahko namreč mirno označili za vzor ureditve majhnih avtocestnih počivališč. Tudi ko se na njih ustavi avtobus, služijo namenu - več deset ljudi se razporedi po dovolj toaletnih prostorih in pred dovolj avtomati. Ponudba v njih pa je več kot zadovoljiva. Hitro spoznamo, zakaj so njihova počivališča veliko bolj obiskana kot slovenska.
Dars ima z dokončanjem zgodbe o malih avtocestnih počivališčih očitno še nekaj dela. A po vseh teh letih bi bilo pošteno pričakovati, da naslednji izgovor ne bo več elektrika, temveč končno – dobra kava.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
