Igor Selan
Vse pogostejša neurja, poplave in drugi ekstremni vremenski pojavi povezani s podnebnimi spremembami - ti so za Slovenijo napovedani tudi danes - vplivajo tudi na naše vsakdanje finančne navade. Ob izpadih električne energije, telekomunikacijskih povezav ali ob drugih motnjah v delovanju infrastrukture lahko začasno postanejo nedostopni nekateri običajni načini plačevanja. Zato se Banka Slovenije pridružuje priporočilom Uprave za zaščito in reševanje glede ustrezne pripravljenosti na morebitne motnje, ki so lahko posledica geopolitičnih napetosti, kibernetskih tveganj ali vremenskih ujm. Cilj je, da imajo uporabniki v vsakem trenutku na voljo več možnosti za elektronsko plačevanje ter tudi določen znesek gotovine za nujne primere.
V Banki Slovenije poudarjajo, da je zanesljivost slovenske plačilne infrastrukture visoka, uporabniki pa imajo na voljo različne načine plačevanja, ki so učinkoviti in varni. "Kljub temu pa se je smiselno pripraviti na situacije, ko zaradi kriznih razmer kljub vsem prizadevanjem vpletenih vaši običajno izbrani načini plačevanja oziroma dostop do gotovine začasno ne bi bili mogoči. V primeru naravnih nesreč ali drugih nepredvidenih dogodkov lahko namreč pride do motenj v oskrbi z elektriko ali internetnim dostopom, kar lahko začasno onemogoči uporabo plačilnih kartic, mobilnih aplikacij ali dvig gotovine na bankomatih," opozarjajo.
V tem smislu uporabnikom priporočajo razmislek o uporabi različnih možnosti elektronskega plačevanja, med drugim odprtje plačilnih računov pri različnih ponudnikih plačilnih storitev in uporabo različnih plačilnih aplikacij.
Poleg tega svetujejo hranjenje določenega zneska gotovine za kritje nujnih stroškov za vsaj 72 ur na posameznika. "Priporočamo hranjenje bankovcev nižje vrednosti in kovancev, saj so ti najprimernejši za vsakodnevne gotovinske transakcije. Ni nujno, da celoten znesek pripravite takoj, lahko ga prilagajate svojim zmožnostim in ga dopolnjujete postopoma," še navajajo v Banki Slovenije.
