Branka Bezjak
Za Italijane se najpomembnejše stvari v življenju zgodijo za polno mizo. Tam se rešujejo težave, sklepajo prijateljstva in utrjujejo vezi. Delček tega so v preteklem tednu spoznali in prikazali na Srednji šoli za gostinstvo in turizem Maribor, kjer skrbijo za mednarodne izkušnje svojih dijakov. Delijo pa jih tudi z lokalnim okoljem. Tokrat so gostili mladega chefa Gulia Giglija iz restavracije Une v vasici Capodacqua v pokrajini Umbrija. Se pa ta, prav tako mala restavracija, ponaša z velikim priznanjem - Michelinovo zvezdico.
Že avla šole je pozdravila v barvah Italije in v italijanskem jeziku. Vonj po dobrotah je vodil v kletne prostore, v šolsko kuhinjo, kjer je Gigli s pomočnikom Fabiem Fortijem demonstriral svoje znanje in kuharske spretnosti. Predvsem pa se je skozi jedi izrazila njuna strast do njihove lokalne hrane, tipičnih jedi, ki jih narekuje sezona. "Že tri leta obdelujemo svoj zelenjavni vrt. V sodelovanju s knjižnico semen gojimo starodavna žita za moko in kruh. Dosledno upoštevamo politiko brez odpadkov, izkoristimo vsako sestavino, podpiramo več kot 50 majhnih lokalnih pridelovalcev in ponujamo vinsko karto z ekološkimi vini," je povedal na torkovi delavnici za zunanjo javnost.
V restavraciji Une ponujajo samo dva menija, ki ju menjajo na približno dva meseca, na njiju so sezonske jedi, to, kar takrat raste na vrtu. Gostje lahko izbirajo samo, ali bodo vzeli pet- ali sedemhodno varianto. Veliko vrtnin s svojega vrta tudi vložijo. Delajo tudi svoj kis, v kozarce s hitro pokuhano zelenjavo gre poleg kisa še olje, nekaj paradižnikove omake. Tako pripravljeno zelenjavo dodajo kot prilogo k mesu na primer. Mi smo to pokusili kot predjed oziroma pozdrav iz kuhinje. In čeprav tako vložena cvetača in čebula na videz nista obetali, so nato okusi prepričali in skodelice so bile hitro prazne.
S seboj sta prinesla tudi posebno omako z okusom po inčunih. Pravzaprav je to sok, ki se izloči, ko pripravljajo inčune v soli in olju. Omaki iz masla, limoninega soka in pinjol, kar je nato chef prelil čez raviole, je s tem sokom dodal tisto piko na i. Seveda je tudi raviole izdelal sam, kako jih zaviti in oblikovati, da nato nadev (tokrat je bila ricotta z blitvo) med kuhanjem ne uide ven, so lahko poskusili tudi obiskovalci delavnice. "Vidite, enostavno je," je dejal, ko je spretno vrtel testo med prsti. Nato pa ob kuhanju svetoval, da mora biti voda tako slana kot morje, "in nikoli ne dajte kuhat preveč raviolov naenkrat, voda mora ves čas vreti".
Kaj sta italijanska mojstra pripravljala skupaj z dijaki in njihovimi mentorji, so predstavili na kosilu, na katerega so v sredo nato povabili tudi zunanje goste. Od polžev v omaki iz zelene, rižote z ohrovtom in tartufi, svinjine v zeliščnem ovoju in sladice baba z vaniljevo kremo in amarena višnjami za lepo zaokrožitev menija. Pri tem doživetju so se izkazali tudi dijaki drugih smeri, ki so jedi in spremljajoča vina ter drugo pijačo stregli pri mizah. In še več, gostje od dijakov nismo izvedeli le zanimivosti Italije in njenih znamenitosti, temveč so tudi odigrali, kako je videti italijanska umetnost uživanja v majhnih trenutkih. Pri pitju espressa ob šanku, opazovanju mimoidočih in tega, kako se lahko naključna srečanja prevesijo v večja druženja.
Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor je italijanska chefa gostila v sklopu projekta Erasmus+, v okviru katerega sicer dijakom omogočajo prakso v različnih evropskih državah. "Tako se priučijo tehnik in delovnih navad ter usvajajo širino kuharskega poklica," je povedal koordinator programa mobilnosti na šoli Grega Frangež.
V okviru programa so tako že gostili chefa iz Grčije, a tudi slovenske. Ravnateljica šole Sonja Porekar Petelin se je ob koncu zahvalila gostoma in tudi dijakom in učiteljem za to italijansko doživetje ter poudarila: "Tako ne le promoviramo različne poklice v gostinstvu in turizmu, temveč predvsem pokažemo, kaj se da z delavnostjo, nekaj talenta in jasno zastavljenim ciljem doseči."
