"Lesno-predelovalna industrija ima velik razvojni potencial - tako z vidika gospodarske rasti kot tudi trajnostnega razvoja. A če želimo izkoristiti potencial lesa kot strateške surovine, se moramo zavedati tudi nekaterih izzivov," je na letošnjem Dnevu slovenskega lesarstva opozoril Dejan Židan, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport. Izpostavil je cilj, da čim več lesa predelamo doma - v izdelke z višjo dodano vrednostjo, ter poudaril pomen vlaganja v znanje, izobraževanje in privlačnost poklicev v lesarstvu.
"Les kot material bo imel v prihodnosti še večji pomen kot danes. Gre za obnovljiv vir, ki ima pomembno vlogo pri prehodu v nizkoogljično družbo, pri razvoju krožnega gospodarstva in pri trajnostni gradnji. Zato je pomembno, da skupaj razvijamo nove proizvode, nove tehnologije in nove poslovne modele, ki bodo slovenskim podjetjem omogočili večjo konkurenčnost na globalnem trgu. Ključ do uspeha pa je sodelovanje med podjetji, raziskovalnimi institucijami, izobraževalnimi ustanovami in državo," je zaključil.
Lesnopredelovalna industrija v Sloveniji zaposluje več kot 15.000 ljudi in ustvari približno 1,1 % celotne dodane vrednosti gospodarstva
Nataša Kos, namestnica direktorice SPIRIT Slovenija, je izpostavila pomen dolgoročnega razvoja panoge in vloge lesa kot strateškega materiala za prihodnost: "Slovenija je tretja najbolj gozdnata država v Evropi, zato les predstavlja pomembno razvojno priložnost za naše gospodarstvo. Kot obnovljiv in nizkoogljičen material ima ključno vlogo pri prehodu v zeleno in krožno gospodarstvo, hkrati pa odpira številne možnosti za razvoj inovativnih izdelkov z višjo dodano vrednostjo. Les je tudi pomemben element trajnostne gradnje ter ključna surovina za razvoj sodobnih, okolju prijaznih rešitev." Tjaša Redek z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani je poudarila, da lesnopredelovalna industrija v Sloveniji zaposluje več kot 15.000 ljudi in ustvari približno 1,1 % celotne dodane vrednosti gospodarstva, kar potrjuje njen pomemben gospodarski in razvojni potencial. Predstavniki podjetij Aleš Pevc (Tehnološki park Ljubljana), Nejc Jezeršek (Mizarstvo Jezeršek), Luka Stepan (Sito) in Petra Kos (Mizarstvo Kos) so spregovorili o izkušnjah iz prakse ter razglabljali o prihodnjem razvoju panoge. Strinjali so se, da panoga potrebuje več medsebojnega sodelovanja in intenzivnejši dialog o razvoju lastnih blagovnih znamk, usmerjenih h končnim kupcem, saj prav to predstavlja enega ključnih načinov za povečevanje dodane vrednosti v lesno-predelovalni industriji.
Robert Florjančič (Mizarstvo Florjančič), Tina Preac (Žiher hiše), Mojca Mlinar (Mlinar pohištvo) in Miran Berk (Prima oprema) pa so opozorili na vse večje kadrovske izzive, zaradi katerih so podjetja pogosto prisiljena posegati po robotizaciji in tehnoloških rešitvah. Ob tem so izrazili pričakovanje, da bo tudi izobraževalni sistem še bolj spodbujal razvoj kadrov na področjih, kot so računalništvo, mehatronika in strojništvo, ki so ključni za nadaljnji tehnološki razvoj podjetij.
