Andreja Kutin
Čas je,
da si povemo,
če si sploh lahko kaj povemo,
in da si damo,
če si sploh lahko kaj damo.
Čas je
in kmalu bomo ostali tudi brez njega.
Alojz Ihan
Zdravnik, mikrobiolog, imunolog, pesnik, esejist. Izjemen sogovornik in kritični mislec. Odličnih znanstvenikov je v Sloveniji k sreči veliko, razlagalcev znanosti pa žal nekaj manj, sploh takih, ki so sposobni odzumirati s področja svojega znanstvenega delovanja in razširiti pogled na znanost, zdravje, družbo.
In kdaj je bilo to bolj nujno kot v času pandemije? Alojz Ihan je bil eden tistih znanstvenikov, ki je v času, ko je svet iz ležernega udobja vrgel nevidni virusni drobec, umirjeno in dosledno razlagal epidemijo, pojasnjeval biologijo virusa in družbe, ki se ji je še mesec pred tem ustavljanje življenja zdelo nekaj popolnoma utopičnega in se včasih lažje kot z razumom z virusom bori s pomočjo namišljenih teorij. Prav teorije zarote so ga spodbudite tudi takrat, poklical je in rekel, naredimo nekaj, tole je šlo predaleč. Teorije zarot, recimo tista, da je virus umetni konstrukt, so namreč pričeli usodnega leta 2020 širiti tudi zdravniki. Stanje je postajalo obsedeno, tistih nekaj znanstvenih novinarjev se nas je skušalo boriti za resnico, v zameno smo gladko želi blatenje javnosti. K sreči so bili tukaj ljudje kot je bil dr. Ihan. Sedla sva vsak za svoj računalnik in nastal je najin najboljši pogovor. Zato, ker je znanstvenik odkrito naštel tudi to, česar takrat še nismo vedeli. Sedaj se je izkazalo, da je dobro, da smo se na začetku ustrašili, bolje se je za tri mesece skriti in potem vedeti, s čim se soočaš. To je refleks, ki ga imamo še iz časov, ko smo bili še črvički, je med drugim dejal. In opozoril tudi na avtokratsko vodenje v času epidmije: "Odnos avtoritete, ki v glavnem prepoveduje, implicira to, da tisti brez avtoritete želi navodila, ki jih bo črkobralsko izpolnjeval, in si jemlje pravico, da ugovarja in je nezadovoljen s pravili. Tako dobiš na drugi strani človeka, ki ni pripravljen razmišljati sam, ampak ubogati."
Kasneje sva govorila čez štiri leta, delala sva bilanco epidemije in ugotovila, da se nismo prav veliko naučili, med tem je v Delovih kolumnah vztrajno odstiral napake in zmage znanosti, sistema, zdravstva, vedno je bilo branje užitek in isto bi lahko zapisali za njegovo knjigo Karantena, ki se kljub naslovu ni ukvarjala z epidemijo, temveč z medčloveškimi odnosi. Kot bi mikrobiolog preslikal svet klic na svet ljudi.
Alojz Ihan je prehodil vrhunsko znanstveno pot in nanizal številne dosežke, ki so jih nanizali pri Zdravniški zbornici Slovenije. Po diplomi na medicinski fakulteti v Ljubljani leta 1987 je svojo poklicno pot začel na Inštitutu za mikrobiologijo. Raziskovalno se je izpopolnjeval tudi v tujini, med drugim na Nacionalnem inštitutu za raziskave raka v Genovi ter na Armed Forces Radiobiology Research Institute v Bethesdi v ZDA. Doktorat medicinskih znanosti je pridobil leta 1993, leta 1997 pa postal specialist klinične mikrobiologije. Leta 2006 je bil izvoljen v naziv rednega profesorja.
Kot pedagog je generacijam študentov medicine, farmacije, biotehnologije in kemije približeval zapleten svet imunskega sistema. Predaval je na številnih dodiplomskih in podiplomskih programih ter mentoriral vrsto diplomskih in doktorskih nalog. S svojo znanstveno radovednostjo, intelektualno širino in jasno mislijo je navdihoval mlade raziskovalce ter zdravnike.
Njegova bibliografija obsega več kot 1500 enot, med njimi več kot 120 člankov v mednarodnih znanstvenih revijah in 18 univerzitetnih učbenikov. Pomemben del njegovega opusa predstavljajo tudi poljudnoznanstvene knjige, s katerimi je zapletene zakonitosti imunskega sistema približal širši javnosti.
