"Priimki so lahko sami po sebi smešni in morate prenašati, da se ljudem, ko se jim predstavite, začnejo ustnice kriviti v nasmešek, lahko pa so težavni za zapis in jih morate na upravni enoti ali kje drugje na kakšnem okencu potrpežljivo črkovati. Jaz moram vedno paziti, da mi v priimek ne dodajo e-ja, čeprav glede na podatke statističnega urada v Sloveniji ne obstaja nihče, ki bi se pisal Pokoren. Eno so nemi e-ji, povsem druga stvar pa so iz nemščine izvirajoči priimki, ki se končujejo na -ck. Osebe s takšnimi priimki so bile v prejšnjem sistemu v nezasluženi prednosti, saj so v zamudnih birokratskih postopkih, ali če so jih ustavili miličniki, vedno pomenljivo poudarili, da so tapata s ce-ka ..., in se je potem vse zelo hitro uredilo.
Zupančič, ki pomeni županovega potomca, je peti najpogostejši priimek, Zupan pa sedemnajsti – glede na veliko število občin v Sloveniji je povsem razumljivo, da imamo toliko županskih priimkov in še nekajkrat več priimkov njihovih potomcev. /.../ Če se pišete Starc, ste lahko edinole predsednik društva upokojencev, če ste Kralj, pa upajte, da pri nas parlamentarno demokracijo nekoč zamenja monarhija. /.../
V Naši mali kliniki so vsi dohtarji imeli živalske priimke. Živalskih priimkov je res veliko, lahko bi jih nabrali za ves UKC, od divjih Zveri, Medvedov, Volkov, Jazbecev prek bolj ali manj poskočnih Gamsov, Jelenov in Zajcev do domačih Mačka, Jarca in Ovna. Pomemben vir priimkov so ptiči, začenši z Golobom in raznoraznimi Petelini, Kosom, Škerjancem in Vrabcem do nočnih Čukov in Sov(ičev). Med žuželkami je spomladi najbolj glasen Keber. Erjavec, priimek, povezan z rjavo barvo, ki metaforično označuje medveda, pa bi od bivšega vodje stranke upokojencev, glede na malce premladostno rjav odtenek las, zadnje čase lahko z vso pravico prevzel neki drug upokojenski politik."
Vir: Delo
