Barbara Gavez Volčjak
Staromeščanska stanovanja, zgrajena približno v začetku 20. stoletja ali še prej, imajo poseben čar. Pogosto so umeščena v manjše večstanovanjske hiše, dvo- ali trietažne, s po dvema stanovanjema v vsaki etaži. Že manjše število enakih tlorisov jim daje svojevrstno samostojnost, od pozneje zgrajenih stanovanj v večstanovanjskih hišah ali blokih pa se razlikujejo tudi po tlorisni zasnovi in višini sten. Prostori so pogosto prehodni, višina okoli treh metrov in pol pa po eni strani vzbuja videz prostranosti, po drugi strani pa povzroča skrbi zaradi morebitnih stroškov ogrevanja. Prenova staromeščanskih stanovanj je zato za vsakogar, ki se je loti, lahko precejšen izziv, ko je uspešno zaključena, pa je zadovoljstvo toliko večje.
Omare, ki učinkujejo kot stene
Na naslovu Ulica Moše Pijada 31 v Mariboru je notranja oblikovalka Breda Strdin prenovila že tretje staromeščansko stanovanje in se s kakovostno izpeljanim projektom - tako kot z drugim stanovanjem lani - uvrstila na letošnji arhitekturni festival Odprte hiše Slovenije. V pritličnem stanovanju je prestavila vhod in deloma zamenjala vrstni red prostorov, ki prej niso bili logično razporejeni, kot pravi Strdinova. "Pri oblikovanju sem se držala zamisli, da v stanovanje vnesem svežino, sodoben videz in funkcionalnost, obenem pa ohranim nekatere zgodovinske detajle, ki staromeščanskim stanovanjem dajejo pridih glamuroznosti," avtorica popelje obiskovalce na ogled stanovanja.
Prostorno vhodno vežo ob dveh nasprotnih stenah zapolnjujejo svetle vgradne omare, segajoče od stropa do tal. Ta navidezna stena skriva tudi prostor za plinsko etažno peč, pralni stroj in celo majhno stranišče za obiskovalce. "To miniaturno stranišče smo odkrili med prenovo, imel ga je že prejšnji stanovalec, vendar ni bilo primerno izdelano za redno uporabo. Priključke smo naredili na novo, ker smo obnavljali celotno vertikalo po stavbi, saj bomo v prihodnosti obnovili tudi stanovanje nad tem. Tako smo pridobili ta dnevni WC, namenjen predvsem gostom," razlaga sogovornica. Edina odlagalna površina v veži je zaobljena, v puhasto blago preoblečena klop, ki ni le praktičen dodatek pri obuvanju, temveč pomeni tudi protiutež strogemu dizajnu veže.
Vgradne omare ponujajo ogromno shranjevalnega prostora, ki ga v majhnih stanovanjih vedno primanjkuje, obenem pa njihova enovita površina daje izčiščen videz in usmerja korak v glavni del stanovanja. Vanj vstopimo skozi nekakšen obok: lesen podboj brez vrat je oblikovalka ohranila prav z namenom, da sodobnost naveže na zgodovino. Originalen les je bil precej načet, zato so ga pri obnovi zbrusili in potemnili s temnejšim lužilom ter na koncu naoljili, da je zasijal v rustikalnem videzu. Barvno se podboj lepo ujema z lesenimi kuhinjskimi stoli.
Enaki materiali ustvarjajo harmoničen videz
Glavni del stanovanja je pravzaprav enovit bivalni prostor brez vmesnih sten, zgolj od tal do stropa segajoča omara, umeščena v sredini prostora, zakriva spalni del z zakonsko posteljo, ki se z vznožjem dotika zadnje stene omare. Omara ne zavzema celotne širine prostora, zato je postelja dostopna z leve in desne strani, skozi okna na desni dobiva kotiček tudi naravno svetlobo. Ob postelji je pred enim od oken tudi delovna miza s predalnikom, medtem ko je na nasprotni strani, levo od postelje, vhod v kopalnico. Stena ob vzglavju postelje je do višine približno dveh metrov obložena s peno, oblečeno v temno moder žamet, z enakim materialom je oblikovalka obdela tudi posteljni okvir. Nad žametno oblogo so do stropa nameščene viseče omarice, na njihovem spodnjem robu pa je pritrjen LED-trak, ki kotiček oblije z mehko rumeno svetlobo. "Tako sem ustvarila ambientalno osvetlitev, prijazno do oči zvečer, ob gledanju televizije, in tudi ob jutranjem prebujanju," pravi sogovornica.
Medtem ko so tla v veži in v kopalnici pokrita z enakimi ploščicami s starinskim vzorcem, je dnevni prostor obložen s parketom iz oljenega hrastovega lesa v naravni barvi. "Namerno sem uporabila enake materiale za več površin, ker s tem ustvariš harmoničen videz stanovanja," pojasnjuje Breda Strdin. Pod oblogami so cevi talnega gretja vdelane v sistemsko ploščo, položeno na plast stiropora in zalito z estrihom. Edino steno, ki je nekoč ločila dve sobi, so brez težav porušili in tako je stanovanje zadihalo s polnimi pljuči.
Detajli, ki poudarjajo zgodovinsko patino
Stena desno od podboja je zapolnjena s kuhinjskimi omaricami, deloma segajočimi do stropa, deloma pa le spodnjimi in malce globljimi od standardnih tovarniških mer. "Nekoliko širši zob za vrati, globok 70 centimetrov, nam je omogočal, da smo elemente pomaknili naprej, za njimi pa smo napeljali vse inštalacije, tudi plinske. Z delovnim pultom smo prekrili ta odmik in tako pridobili dodatnih deset centimetrov uporabne površine," pojasnjuje Strdinova. Prav delovni pult je pri nevtralni, svetli barvi kuhinjskih elementov in stene glavni vizualni poudarek kuhinjskega dela, izstopa z vzorcem in kakovostnim videzom. Z enakim materialom je obložena tudi stena nad pultom do police, ki nadomešča zgornje omarice. "Izbrala sem kompakt ploščo, ker je bolj trpežna in tudi odporna proti vodi. Rob je izdelan drugače kot pri cenejših delovnih ploščah, voda mu ne more do živega, saj je odporen tudi v notranjosti, hkrati pa ima obarvano jedro in v takšen pult lahko vgradimo tudi podpultno korito," opisuje oblikovalka.
Pogled pritegnejo štukature nad polico in na steni nasproti oken, kjer sicer kraljuje samo televizor. Izdelane so iz trdega stiropora, nalepljenega na steno in pobarvanega s stensko barvo. V sodobnem stanovanju bi tovrsten okras učinkoval groteskno, tukaj pa zgolj poudari njegovo zgodovinsko patino.
Le kakovostni materiali so dovolj dobri
Edini z vrati ločen prostor je kopalnica, precej ozka in dolga, tako da so v njej našli prostor le WC-školjka, umivalnik na predalniku in kabina za prhanje s stekleno steno. Nad umivalnikom zavzema osrednje mesto na steni starinsko ogledalo v lesenem okvirju, ki lepo dopolnjuje opisani podboj med vežo in osrednjim prostorom. "Rada združujem različne materiale in teksture, ampak končni videz stanovanja mora biti zelo uravnotežen. Tisti stari podboj je nekako izstopal, zato sem ga dopolnila z ogledalom," razlaga Breda Strdin. Podobno ogledalo krasi tudi del stene v osrednjem prostoru in s tem harmonično zaokroža celoto.
Celoto dnevnega prostora zaokrožajo še večja sedežna garnitura s preprogo, polica pod televizorjem in jedilna miza s stoli, nad katero za piko na i visi moderen lestenec. Oblikovalka namreč zagovarja načelo manj je več in se ga pri svojih projektih tudi dosledno drži. "V staromeščanskih stanovanjih moraš previdno izbirati zlasti materiale, da ne učinkujejo šibko, ceneno. Če ne izbereš materialov, ki imajo neko težo, se to takoj vidi. Zato raje postavim v prostor manj elementov, a bolj kakovostne," pravi Breda Strdin.
