Jon Knez
Vlada na četrtkovi redni seji, kot smo poročali, ni sprejela sklepa o pridružitvi tožbi Južne Afrike proti Izraelu pred Meddržavnim sodiščem v Haagu. Čeprav je januarja zaokrožilo, da se bo Slovenija najverjetneje pridružila skupini držav sopodpisnic tožbe, se vlada za ta korak v zadnjem trenutku ni odločila. Rok za pridružitev je namreč v četrtek potekel. Na zunanjem ministrstvu so gradivo za pridružitev pripravili že pred tedni, na seji pa je to bila interna točka. Zunanja ministrica Tanja Fajon je še prejšnji teden govorila, da si prizadeva, da bi vlada naredila ta pomemben korak. In zakaj ga ni? Ministrico smo poklicali in jo vprašali, kaj je šlo narobe.
"Imeli smo dolgo in naporno razpravo. Sklep vlade ni bil sprejet - moj predlog ni dobil potrebnega soglasja. Moje stališče je znano - Slovenija je vedno podpirala delo mednarodnih sodišč, mednarodno, humanitarno pravo. Jasno smo povedali, kaj je genocid. Čutim moralno dolžnost, da bi glede na izkušnjo z genocidom v Srebrenici naredili vse, kar je v naši moči, da se tudi na podlagi mednarodnega prava takšna grozodejstva ne ponovijo. Res sem si prizadevala za to, to je morda res zamujena priložnost. V preteklosti smo politiki te vlade znali povedati, da se v Gazi dogaja genocid. Žalosti me, da se razmere tam kljub krhkemu premirju vsak dan slabšajo," je dejala. Kritični so bili tudi v koalicijski Levici, kjer so zapisali, da je vlada sprejela napačno odločitev, tudi v SD trdijo, da so na vladi pridružitev tožbi podprli. Torej so bili proti ministri največje vladne stranke Svoboda?
Na vprašanje, kdo in zakaj ni bil za, ministrica Fajon ni mogla odgovoriti, ker da so razpravo opravili pod oznako tajno. "Povedala sem, da smo pogodbenica konvencije o genocidu in imamo interes, da ohranimo integriteto konvencije. Poudarila sem tudi, da se Slovenija, če bi šli v intervencijo, ne bi postavila na nobeno stran. Ne gre za interpretacijo prava, temveč za krepitev pravnih mehanizmov. To je nenazadnje usmeritev naše zunanje politike," je še dejala Tanja Fajon.
Kot smo neuradno izvedeli, nekaj ministrov ni bilo naklonjenih pridružitvi tožbi zaradi trenutnih napetih in negotovih razmer na Bližnjem vzhodu. Čeprav sta spopad z napadom začela ZDA in Izrael. Slovenija tudi ni na zagovor poklicala izraelske veleposlanice in ameriškega odpravnika poslov. Matej Tašner Vatovec (SD) pa je na omrežju X zapisal: "Čisto iskreno - očitno še kako drži, da Volk dlako menja, nravi pa ne."
Naključje ali ne - državni sekretar za nacionalno in mednarodno varnost v kabinetu predsednika vlade je Vojko Volk. V diplomatskih krogi se govori, da ima velik vpliv na odločitve premierja Roberta Goloba, da deluje kot neke vrste zunanji minister v senci. N1 piše, da naj bi premierja Goloba nekateri predstavniki s področja nacionalne varnosti prepričevali, da bi takšna poteza (pridružitev tožbi) lahko ogrozila nacionalno varnost, saj da so v Sloveniji mnogi sistemi za obrambo pred kibernetskimi napadi izraelski.
V Levici razočarani
V koalicijski stranki Levica so zapisali, da so "skrajno razočarani", ker na vladi ni bilo strinjanja o pridružitvi Slovenije k tožbi proti Izraelu pred mednarodnim sodiščem ICJ. "Slovenija je danes zamudila priložnost, da ostane na pravi strani zgodovine," so ocenili.
"Posebej opozarjamo na navedbe v medijih o opozorilih varnostnih strokovnjakov, da izraelske firme skrbijo za informacijsko varnost naše kritične infrastrukture in da to predstavlja tveganje za nacionalno varnost. Če ta argument drži, potem to ni nikakršna nacionalna varnost. Zato je potrebno sprejeti ukrepe, da prekinemo informacijsko odvisnost od režima, ki ga poleg zločinov proti človeštvu zaznamujejo tudi številni obveščevalni škandali, kršitve pravic in napadi na tarče doma in v tujini," so še dodali. (M.R.)
