Se bo Slovenija pridružila tožbi Južne Afrike? Rok se izteče danes

Danes, 12. marca 2026, se izteče rok za pridružitev Slovenije tožbi Južne Afrike proti Izraelu na Meddržavnem sodišču (ICJ). V začetku leta je po kuloarjih zaokrožilo, da se namerava Slovenija pridružiti skupini držav, ki so se sopodpisale pod tožbo Južne Afrike. Vlada naj bi se tedaj že seznanila z namero o pridružitvi, nato pa je vse potihnilo. Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je prejšnji teden na Večerovem soočenju rekla, da vlada o tem ni razpravljala. 

Da ne razume, zakaj Slovenija omahuje glede tožbe, je pred dnevi dejal Milan Kučan, zunanja ministrica Tanja Fajon pa je rekla, da se zavzema, da bi vlada naredila ta pogumni korak. Kot smo izvedeli od diplomatskih virov, je gradivo o pridružitvi tožbi pripravljeno že dalj časa, ministrica Fajon pa da podpira pridružitev. Na dnevnem redu današnje seje vlade za zdaj te točke naj ne bi bilo, če bo, pa bo označena z oznako interno, smo še izvedeli. 

Tožba zaradi genocida

Južna Afrika je, spomnimo, konec leta 2023 na ICJ vložila tožbo proti Izraelu zaradi domnevnih kršitev konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida v Gazi. Južna Afrika od sodišča zahteva predvsem uvedbo nujnih začasnih ukrepov, s katerimi bi Izraelu preprečili nadaljevanje vojaških operacij in zaščitili civiliste na kriznem območju. Pravni zastopniki obeh vpletenih redno vlagajo nova obsežna pojasnila, dokazna gradiva in odgovore na specifična vprašanja posameznih sodnikov. Izrael vse obtožbe strogo zavrača in v svojih uradnih odgovorih poudarja, da njihove vojaške operacije ciljajo izključno oborožene skupine in da država spoštuje mednarodno pravo, za svojo vojsko pa izraelska vlada pravi, da je najbolj moralna na svetu. 

Množične intervencije drugih držav

Tožbi Južne Afrike se je pridružilo že nekaj držav. Svoje pravne vloge so sodišču v Haagu med drugim že predale Kolumbija, Libija, Mehika, Palestina, Turčija, Čile, Maldivi, Bolivija, od držav članic EU pa Španija in Irska. Nedavno so se tej skupini z uradnimi dokumenti pridružile še Brazilija, Komori, Belgija in Paragvaj. Te države želijo sodnikom predstaviti svoja pravna stališča glede razlage določil konvencije o genocidu in s tem vplivati na potek najpomembnejšega pravnega primera desetletja. 

In kaj bi pomenilo, če bi se Slovenija pridružila tožbi? Zaslužni profesor mednarodnega prava in nekdanji predsednik republike dr. Danilo Türk je v nedavnem intervjuju za Večer povedal, da je tožba smiselna, ker je ICJ kot varuh mednarodnega prava v položaju, ko lahko avtoritativno pove, kaj je prekršeno. "Če smo v mednarodni skupnosti nekoč sprejeli spoznanje, da je genocid nedopusten, je treba nekaj narediti takrat, ko se dogaja. Sodišče je tu najzanesljivejši faktor. Zelo temeljito in objektivno bo pregledalo stvari. Tam ni nobene ideologije in propagande," je dejal. To bi bil najpomembnejši ukrep Slovenije proti Izraelu v luči mednarodnega prava, ki ga člani strank vladne koalicije v predvolilnih soočenjih vneto zagovarjajo. Slovenija je lani poleti zaradi neukrepanja EU sprejela nekaj ukrepov proti Izraelu - premierju Benjaminu Netanjahuju in še dvema ministroma je prepovedala vstop v drž​avo, sprejela embargo na uvoz izdelkov in živil iz nezakonitih izraelskih naselbin na Zahodnem bregu in embargo na izvoz orožja v Izrael.