Spominsko hišo Alme M. Karlin, ki jo upravlja Zavod Celeia Celje, bo tudi letos mogoče obiskati vsako soboto od maja do konca septembra. Obiskovalci si bodo lahko brezplačno ogledali hišo in razstavo Samotno potovanje Alme M. Karlin, v posebnih terminih pa bo v okviru Sobotnice za brezplačna individualna vodenja in posebna doživetja poskrbela Jerneja Jezernik, velika poznavalka Alme M. Karlin. Prva takšna Sobotnica je bila letos v soboto, 2. maja.
V Zavodu Celeia Celje bodo tudi letos poskrbeli, da bo domovanje, v katerem je ena največjih svetovnih popotnic vseh časov preživela zadnja leta svojega življenja, mogoče brezplačno obiskati, in sicer ob lepem vremenu vsako soboto od maja do konca septembra med 10. in 17. uro. "V okviru letošnjega programa bodo ogled hiše in razstave občasno popestrili spremljajoči dogodki, med drugim lutkovna predstava Alma in potopisno predavanje Po stopinjah Alme M. Karlin na Japonskem. Veseli smo, da bo nekaj Sobotnic znova vodila Jerneja Jezernik, pisateljica, prevajalka, urednica ter raziskovalka življenja in dela Alme M. Karlin," je o letošnjem nizu Sobotnic povedala Maja Voglar, direktorica Zavoda Celeia Celje.
Pred prvo Sobotnico je Jerneja Jezernik povedala: "Pripovedovali si bomo žive spomine na Almo M. Karlin in še bolj na slikarko Theo Schreiber Gammelin, ki je bila med Celjani znana kot še ena nenavadna ženska iz Pečovnika. Prisluhniti bo mogoče zgodbam o nenavadni zgodovini Spominske hiše in ohranjenih skrivnostnih predmetih iz nje. Obiskovalci bodo lahko občudovali in v roke vzeli izvrstno ohranjene Almine ilustracije z Južnih morij in njen zvezek z zapiski o Peruju iz moje zasebne zbirke ter pokukali v še neobjavljene literarne zapuščine po Evropi. Izmenjali si bomo koristne informacijo o Alminih potepanjih po Celju in njegovi okolici ter razkrili, kako veliki ljubiteljici narave sta bili Alma in Thea."
Alma Ida Wilibalda Maximiliana Karlin se je leta 1889 rodila Slovencema, očetu Jakobu Karlinu, ki je bil major avstro-ogrske vojske, in materi učiteljici Vilibaldi. Oče ji je umrl, ko je imela osem let. Kot večji del tedanjega celjskega meščanstva je tudi Alma govorila in pisala v nemškem jeziku, slovenski jezik je uporabljala le pogovorno, v družini so govorili nemško. Zgodaj je pokazala smisel za glasbo, risanje, najbolj pa za učenje tujih jezikov. V London je šla študirat jezike, po koncu prve svetovne vojne se je vrnila v Celje, kjer je ustanovila šolo za tuje jezike, dozorela pa je tudi odločitev za potovanje okoli sveta. S prihranki si je kupila pisalni stroj, slovito eriko, ki jo je spremljala do konca življenja v letu 1960.
