Celje tudi z novim županom Matijem Kovačem še ni dobilo dolgo pričakovanega občinskega prostorskega načrta (OPN). Neobstoj OPN-ja, ki da omogoča stihijsko gradnjo po željah posameznih investitorjev, je bil eden izmed glavnih očitkov nekdanjemu celjskemu županu Bojanu Šrotu.
Čeprav se je novi župan OPN-ja lotil hitro, pa tudi njemu projekta še ni uspelo dokončati. "Sam sem se zavezal, da bomo ta projekt pripeljali do konca v tem mandatu. Kljub temu da sem imel določene informacije iz občinske uprave in nekdanjega vodstva, da je zadeva pripravljena za sprejem, je z občinskim prostorskim načrtom bilo še res veliko dela in usklajevanja. Predvsem po poplavah leta 2023, ko za celotno Savinjsko dolino veljajo drugačna hidrološka izhodišča. Morali smo izdelati novelirane poplavne karte za Celje," opisuje Kovač.
Zatika se pri soglasju
Med številnimi soglasodajalci jim sicer manjkata le še dve pozitivni mnenji - zatika se pri soglasju direkcije za vode ter ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Dialog sicer konstantno poteka, opisuje župan. "Postopek je izjemno nepredvidljiv. Tudi uradniki na obeh ministrstvih pogosto nimajo izkušenj s situacijo, kakršno ima Celje, in morajo biti inovativni pri svojem delu. Celje je prva občina, ki je izdelala tudi strokovno podlago za odpornost, ki je nov pojem. Do neke mere smo do tega razumevajoči, nismo pa razumevajoči do rokov, ki trajajo vedno in pri vsaki dopolnitvi bistveno dlje od predpisanih. Kljub temu verjamem, da bomo v letošnjem letu prišli do zaključka tega procesa in po osemnajstih letih trajanja ta dokument tudi pridobili, ob tem pa se bomo lahko vprašali marsikaj o ustroju naše države in zmožnosti lokalnih skupnosti za vplivanje na svoj lastni razvoj," kritično dodaja Matija Kovač.
Konkretno, kmetijskemu ministrstvu so lani oddali zahtevane dopolnitve, šele prejšnji teden pa so - po nekajtedenskem molku - prejeli zahtevo po novi dopolnitvi. "Gre za usklajevanje bilanc stavbnih in kmetijskih zemljišč do kvadratnega metra natančno. Pri tem gre za ogromno usklajevanja, tabel, sestankov, ob takšnih dopolnitvah je treba izdelati tudi kakšno dodatno strokovno študijo, recimo s področja pedologije, ali pa uskladiti z lastniki zemljišč. Vse te zadeve enostavno dolgo trajajo," opisuje župan.
Star most bodo porušili
Obenem je vmes prišlo do spremembe zakonodaje, ki v teoriji naj ne bi vplivale na proces priprave OPN-ja. "Pa vendar smo morali s posameznimi 40 nosilci urejanja prostora vedno znova zadeve usklajevati, tako da teorija je nekaj drugega kot praksa," pravi Kovač.
Dodaten napor je potreben tudi zato, ker ima Celje poleg Savinje več vodotokov, ki vplivajo na popravni režim. Velja za enega najbolj poplavno ogroženih mest; sploh po končanih sanacijskih ukrepih v zgornjem delu Savinje. So pa hkrati tudi v Celju končali že veliko protipoplavnih ukrepov na pritokih in Savinji. Trenutno razširjajo strugo pred starim mostom v Polulah, hkrati gradijo nov most brez vmesnih stebrov. Zaradi del na strugi bodo star most porušili že pred otvoritvijo novega mostu, čeprav prvotni plan ni bil takšen.
"Moramo razumeti samo naravo gradnje, da most mora biti odstranjen, da se lahko sama širitev struge opravi," opravičuje župan. V vsakem primeru prometno, na trenutke nevzdržno stanje, ki ga povzroča hkratna rekonstrukcija ceste Celje-Laško, ne bo trajalo (pre)dolgo. Nov most naj bi bil po planih dokončan do konca letošnjega junija.
