/ PETEK, 28. avgust
Dan se je začel (nadaljeval) skoraj točno ob polnoči s polnočnim tekom ob polni luni z našimi kravicami, ki so se ravno odločile, da ima sosedova njiva (dobesedno) bolj zeleno travo kot travnik, v katerem so bile. Žal mi ni uspelo vklopiti Strave med tem, ko je naš bikec Rambo stal tik ob meni in začel glavo počasi riniti v mene. Je pa bitje mojega srca definitivno prišlo vsaj v cono 2, mogoče celo 3, ko sem že mislila, da se bom lahko preizkusila kot matador brez zastave. Hvalabogu je bil naš harem nekaj čez prvo uro uspešno zadržan v ogradi. Ali jih je bilo res vseh 20? Verjetno. Polna luna je sicer omogočila tek brez luči, zanesljivega štetja pa ne ravno najbolj. Adrenalin je dal še nekaj zagona za nadaljevanje pisanja mailov.
Po štirih urah se prebudim nazaj v petek, dan za vlaganje paprike. Ni veliko stvari, ki bi jih manj rada počela v zadnjih dneh pred trgatvijo, kot je rezanje paprike. Na srečo imam ostala opravila in stranke, ki me na vsake toliko kličejo stran od paprike. Prejšnjo soboto smo potrgali chardonnay za penino Babji kot, ki zdaj že pridno fermentira. Zato vsak dan spremljam potek fermentacije; vonj, okus in padanje sladkorja.
Da bi se izognili tekanju za kravami, z očetom pripraviva drug pašnik, ki že nekaj časa ni bil uporabljen v ta namen, saj je izbira paše zaradi suše okrnjena. Med hojo po pašniku imam čas opazovati vse samorasle nasade robid, šipka in drugih, še manj koristnih rastlin, ki zaraščajo mnogo površin v Vajgnu. Škoda je, da je toliko površin tukaj zaraščenih, nekdaj je bil skoraj vsak kvadratni meter izkoriščen, zasajen z vinogradi ali sadovnjaki. Že nekaj časa razmišljamo o zožitvi dejavnosti, ki jih opravljamo na kmetiji, na primer reje krav. Ampak vseeno so krave precej učinkovite kosilnice za urejanje pokrajine - in če bi opustili najem zemljišč, na katerih jih pasemo, bi bilo še toliko več zaraščenega, ki bi kazilo izgled krajine.
Zvečer prispejo rezultati s tekmovanja AWC Vienna. Prejeli smo zlato za penino Babji kot in srebrno za sivi pinot 2025. Res sem vesela za to zlato, saj je bila ta penina moj prvi projekt, takoj po zaključku srednje šole, moj prvi korak v vinarsko smer. No, včasih so ti štiriurni spanci vredni.
/ SOBOTA, 29. avgust
Dopoldan je namenjen pregledu in manjšim opravilom v kleti. Udeležimo se 80-letnice delovanja Lovske družine Pesnica - Jarenina, kjer nam podelijo plaketo, saj že vrsto let zelo dobro sodelujemo. Občasno tudi 'hranimo' srnjad, še posebej z listi sauvignona in rumenega muškata - morda ima zato mamin srnin golaž tako dober okus. Pred pravim pričetkom veselice z mamo odhitiva v Lenart na Umetnost rizlinga & Gibanice. Dogodek me spodbudi k razmišljanju o degustacijski delavnici, ki jo pripravljam 24. oktobra v okviru Jareninskih vinogradniških dni in bo posvečena ravno laškemu in renskemu rizlingu. Lepo vabljeni!
/ NEDELJA, 30. avgust
Zbudim se pozno. Vem, da bo med trgatvijo spanca še kako primanjkovalo, zato vsaka ura spanja šteje. Sprehodim se med belim pinotom, da povzorčim grozdje. Za zdaj je še zdravo, le malo popikano od os, ampak to se med trganjem hitro odstrani. Meritve potrdijo, da je že zrel, vzorčenje ostalih bolj zgodnjih sort v drugem vinogradu pa prestavim na večer.
Nedeljsko kosilo ni ravno kaj dosti nedeljsko, saj ima že vsak v glavi spisek, kaj vse še mora narediti pred jutrišnjim začetkom. Sama se najprej lotim generalnega čiščenja pecljalnika, ki ga razstavim na prafaktorje. Najprej bazično čistilo, drgnjenje, drgnjenje, voda, citronska kislina, nekaj manj drgnjenja in na koncu še enkrat voda. Iz zvočnika bobnijo melodije avstralskega in novozelandskega indie rocka. Ko končam, bi lahko na njem tudi operirali, tako je čist. Isti cikel pranja ponovim za lodne (zaboji za grozdje). V kleti še premešam modro frankinjo in chardonnay, ki zorita na drožeh v sodih. Seveda večernega vzorčenja nikoli ni bilo, smo pa pripravljeni na prvi dan redne trgatve.
/ PONEDELJEK, 31. avgust
Trgati ali ne trgati? To je vprašanje, po katerem delimo dneve v 'najlepšem delu leta'. Danes je odgovor trgati. Ob 6.30 pričnemo na dveh lokacijah hkrati, zato sem na začetku tudi jaz v vinogradu. Ena skupina prične z rizvancem. Druga skupina pa je šla na začetku potrgat še tistih nekaj vrst in delnih vrst muškat ottonela v vinogradu Kaniža, ki letos praznuje 50 let, in je, kot vsak star vinograd, mešano posajen s kopico različnih sort. Ko je ottonel potrgan, v kleti prevzamem obratovanje pecljalnika in polnjenje preše, medtem ko ata priključuje nove cisterne na hlajenje. Rizvanec je precej hitro potrgan, zato nadaljujemo še z belim pinotom - ta se sicer malo zavleče, zato se vrnem v vinograd, da hitreje zaključimo, saj sonce pripeka na trgače in na grozdje.
Trgačem še z mamo postreževa kosilo, nato pa se takoj vrnem k pecljalniku, ga sperem, tokrat gre hitreje. Preša je v pogonu. Očistim še preostanek prostora za sprejem grozdja, nato še lodne. Energijo mi tokrat daje britanski punk.
Večkrat pomislim na lansko trgatev, ko so stvari šle narobe kot domine, s časom smo bili v minusu, stres pa na 3000 %. Dedek je bil v postelji že pol leta in je nato med trgatvijo umrl, med trgatvijo smo dobili nove cisterne, tako da smo vmes morali počakati s trgatvijo, da smo jih namestili in imeli kam točiti sok. Hkrati sem še delala poskus za magistrsko nalogo v Ptujski kleti. Potem ni bilo elektrike dan in pol, ko bi morali sprešati drozgo sauvignona, pa je nismo mogli niti hladiti. Zato smo se letos raje odločili za več varovalk -na primer danes so dostavili traktorski agregat. Med trgatvijo nimam ostalih obveznosti, saj bi letos rada speljala čim bolj mirno, kolikor se le da.
Vmes nas pride pogledat sestra, ki se je pravkar vrnila iz Varšave. Očistim še prešo, pripravim sok na sedimentiranje, napišem spisek opravil za jutri. Ob 22. uri zvečer je tuš moja prva pavza v dnevu, ampak delo v kleti je za ta dan hvalabogu opravljeno. Končno postelja, si mislim, potem pa zaslišim glasno šumenje, nevihta bo. Ena od treh vremenskih aplikacij pravi možnost velike toče na lokaciji Vajgen po 23.25 - ja … do takrat ne bom zaspala. Že celo leto s strahom gledamo v nebo vsakič, ko kak oblak zgleda čudno, veter piha drugače kot ponavadi in ko so kaplje dežja bolj glasne. In potem čakaš kaj bo, in čakaš ….
… in potem zaspiš.
/ TOREK, 1. september
Hvalabogu je bilo ponoči le malo dežja. Ne trgati je odgovor v torek, kar pomeni, da imam pred kosilom čas za vse administracijske in organizacijske stvari, ki sem jih zadnjih par dni ignorirala. Klici, maili, dogovarjanje, naročanje, preverjanje … Kljukicam na seznamu sledi hiter skok v Maribor za dostavo vina in nakup pripomočkov za klet ter 1,5 kg kave za esspresso, kar bo verjetno bo zadostovalo do konca trgatve (recimo). Trenutno je malo preveč napeto za moj jutranji ritual kuhanja specialty kave z Aeropressom. Nesem še zmerit kemijske parametre soka iz rizvanca, da lažje sprejemamo odločitve v kleti, saj doma lahko za zdaj izmerim le vsebnost sladkorja in skupnih kislin. Že sanjam o nakupu pH-metra in turbidimetra … malo pogrešam laboratorij.
Ob petih se priključim vebinarju o vlogi pH med pridelavo rdečega vina, nato pa se končno odpravim povzorčit sorte, ki sem jih namerava vzorčiti v nedeljo; rumeni muškat, sauvignon in Zweigelt ter gamay, ki ju imamo ravno toliko, da jih imamo. Malo bolj mora dozoreti le še sauvignon.
Za večer ostane še delo v kleti; pretok bistrega soka, ki se je preveč ohladil, saj je hlajenje cistern še vedno DIY projekt v delu. Zato bo dodatek kvasovk počakal na jutri, ko se sok malo segreje, jaz pa lahko grem prej spat.
/ SREDA, 2. september
Trgati. Ob 6.00 smo v vinogradu belega pinota z lepim razgledom na Vajgen in sončni vzhod.
Ponoči je padlo 3,4 mm dežja. Ena mojih ljubših aktivnosti v tem času je spremljanje podatkov iz vremenske postaje, ki smo jo pred kratkim namestili; dež, veter, temperature itd. Dež je razmočil tla okoli kleti, naslednje leto moramo betonirati ali asfaltirati, saj je dvorišče takoj packarija - kljub kamenju. Še ena alineja na že dolgem seznamu izboljšav za kmetijo.
Če v času trgatve misliš, da boš delo, ki ga imaš za določen dan mirno in v dokaj normalnem času opravil, se bo definitivno nekaj pokvarilo ali pa nekaj zgodilo, da porabiš vsaj dve uri - in potem spet pretakaš ob polnoči. V sredo popoldne je bila to uro in pol trajajoča iskalna akcija za novorojenim teličkom, ki je izginil s pašnika zraven njive s koruzo, ki jo bomo silirali. Da ne bi bil slučajno teliček v koruzi, ko bi prišel kombajn. Teliček pa se je mirno in brezbrižno skrival v grmu šipka. No, vsaj silirali smo lahko z mirno vestjo. Pecljalnik in preša sta počakala na čiščenje, tokrat ob R&B. Delo v kleti je spet potekalo po sončnem zahodu, pretoki, dodajanje kvasovk, priprava soka za bistrenje in seveda čiščenje in čiščenje. Okoli desetih zvečer se mi je pridružil se ata, a vseeno se je delo zavleklo pozno v noč.
/ ČETRTEK, 3. september
Trgati, jutro za rumeni muškat. Ko se zbudim, imam bolj občutek, kot da sem se izklopila za 15 sekund z upanjem na boljše delovanje, kot bi izklopila in vklopila modem za wifi. Delujem bolje kot ponoči ob enih, ampak več noči s 4 do 6 ur spanja se pozna na fokusu. Do 9.30 je že ves rumeni muškat potrgan in zdrozgan, tudi nočne temperature so bile na naši strani, da je grozdje prišlo v klet še relativno hladno, kar je pomembno za ohranjanje aromatike in zmanjšanje neželene spontane fermentacije drozge. V prihodnosti, sploh glede na to, da trgamo že v avgustu, moramo poskrbeti še za hlajenje grozdja. Rumeni muškat, tako kot vse ostale naše aromatične sorte, hladno maceriramo pred fermentacijo, saj so aromatične molekule skoncentrirane v kožici jagode, hkrati pa tudi pridobimo polnost okusa. Dopoldan preživim s pecljalnikom, družbo mi vmes delata tudi Knofek in Bogy, dve od petih mačk iz našega živalskega vrta. Pred nadaljevanjem popoldneva v kleti se odpravim še v Maribor po kvasovke.
Jerneja Marko, vinarka z domačije Jarc iz Jarenine, ki trenutno zaključuje magisterij živilstva. Radovedna duša, ki se rada poglablja v okuse, najpogosteje vina, pa tudi hrane, kave in občasno piva. Vedno s slušalkami v ušesih ali v družbi glasnega zvočnika. Na naši kmetiji hkrati najboljši sine in deklica za vse.
