Voda v črevesju kot mazivo pomaga odpadkom pri premikanju po črevesju. Ne smemo pa pozabiti, da telo vodo potrebuje tudi za vrsto drugih procesov v telesu, zato je veliko potrebujemo. Pomanjkanje vode zgosti odpadke in na koncu blato težko izločimo iz telesa. Tudi ritmično gibanje črevesja, peristaltika, se skorajda ustavi, s tem pa tudi premikanje odpadnih snovi po črevesju. In zaprtost je tu. Ta povzroča hemoroide, divertikulitis in polipe. Kronična dehidracija in zaprtost vodita do raka na debelem črevesju in danki.
Kateri so spodbujevalci prebave
Peristaltika črevesja je povezana s pravilnim delovanjem natrij-kalijeve črpalke. Natrija dobimo dovolj ali celo preveč s hrano in soljo, kalija pa nam pogosto primanjkuje. Kalij je v artičokah, pivskem kvasu, fižolu, pšeničnih otrobih, soji, repi, stebelni zeleni, krompirju, špinači, rdeči pesi, lanenem semenu, pistacijah, peteršilju, kakavu, bananah in kakijih. Peristaltiko pospešuje tudi inozitol ali vitamin B16. Najdemo ga v stročjem fižolu, grozdju, kalčkih, zelju, pomarančah in limonah ter v jajčnem rumenjaku.
Med spodbujevalce peristaltike sodijo tudi nenasičene omega-3-maščobne kisline, sončnična semena, arašidi, sirotka, pšenični in koruzni kalčki, tudi prehranske vlaknine, predvsem netopne, ki jih prebavni trakt ne predela in jih telo ne vsrka, povečajo volumen prebavne kaše in spremenijo njeno konsistenco, da jo črevesne mišice lažje potiskajo po črevesju.
Poleg tega še grenke in trpke snovi vzburjajo brbončice na jeziku, spodbujajo izločanje želodčnega soka in encimov in spodbudijo peristaltiko. S probiotičnimi bakterijami izboljšamo ravnovesje med "dobrimi in slabimi" bakterijami v črevesju. Karotenoidi in flavonoidi ter mineral cink in vitamin C okrepijo črevesno steno. Črevo si najhitreje opomore, če začnemo uživati hrano ali pijačo, bogato s cinkom ter z vitaminoma A in C. Cink veže strupene snovi v črevesju in jih spremeni v nenevarne snovi.
S kakšno hrano nad težave
Pri težavah s črevesjem nikoli ni enega samega vzroka, marveč se seštevajo, zato moramo črevesne težave in tegobe reševati kompleksno. Pri driskah potrebujemo: probiotične bakterije, flavonoidne snovi (katehine – pravi čaji), prehranske vlaknine.
Rešitev: uživajmo probiotične bakterije v jogurtih in dopolnilih, veliko vlaknin, polnovredna kruh in riž, borovnice, čokolado, zeleni čaj, sezam, bučna semena, in suho sadje.
Pri lenem črevesju potrebujemo: koruzno moko, zdrob, proseno kašo, oves, sezam, sojo, kislo mleko, jogurte, kefir, sir, kislo zelje in zelnico, olja, vodo in gibanje.
Pri sindromu razdraženega črevesja potrebujemo: lahko razgradljive beljakovine, veliko vitaminov, fermentirane mlečne izdelke, omega-3-maščobne kisline, minerale in vlaknine. Rešitev: uživajmo korenje, marelice, krompir, pusto meso, ribe, oljčno olje.
Pri zaprtju potrebujemo: pektine, kalij, cink in magnezij, žveplene snovi, fermentirane mlečne izdelke ter vitamine B1, B5, B6, B9 (folna kislina), B12, B16 (inozitol) in E. Rešitev: uživajmo čebulo, med, kislo zelje, bezgove jagode, bezgovo marmelado, fižol, lanena semena, peteršilj, stebelno zeleno, špinačo, banane, fige, mandlje, pistacije, arašide, slive, ingver, rozine in oljčno olje.
Dobre bakterije rešujejo zdravje!
V črevesju mora biti nepredstavljivih 10 na 14. potenco teh mikroorganizmov ali do dva kilograma človekove teže. Znanstveniki navajajo, da je v skupini od 500 do 1000 vrst teh mikroorganizmov. Večina bakterij je koristnih in ščitijo črevesje pred škodljivimi vsiljivci, spodbujajo imunski sistem in pomagajo pri razgradnji hrane. Pomembno je, da koristne bakterije zasedajo vso površino sluznice prebavil. Pri tem je nujen sinergičen učinek več vrst probiotičnih bakterij, saj ima vsaka vrsta svoje področje delovanja: ene pomagajo presnavljati laktozo, druge preprečujejo gnitje, tretje zavirajo rast bakterij in glivic, četrte obnavljajo sluznico, pete pomagajo pri absorpciji mineralov.
Dobro je redno uživati različne probiotične izdelke ali vsaj dvakrat na leto narediti enomesečno kuro s probiotiki. Kdor redno uživa probiotične bakterije v različnih izdelkih, ne bo trpel zaradi zapeke, napenjanja ali drisk ter bo varen pred slabim imunskim sistemom, sindromom prepustnega črevesja, alergijami in naposled - pred rakom na črevesju.
Po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije je tudi dobro zaužiti vsaj po 30 g topnih in netopnih prehranskih vlaknin na dan. Resnici na ljubo jih v povprečju zaužijemo le okrog 15 g ali polovico potrebne količine.
Najstarejše ljudsko zdravilo zoper zaprtje
Slive so dober vir sadnega sladkorja, ki ga možgani ob naporu zelo potrebujejo. V njih so skoraj vsi vitamini skupine B. So tudi zakladnica mineralov in antioksidantov. Slive so ljudem prav tako znane kot najboljše naravno odvajalo, saj imajo sorbitol, ki poskrbi, da se blato ne zadržuje predolgo v črevesju. Zaradi visoke vsebnosti kalija delujejo diuretično in pospešujejo izločanje seča.
Še izrazitejše zdravilne učinke kot sveže slive imajo suhe. Za posušene slive velja, da je v njih vsebnost vseh snovi količinsko podvojena, kar je razumljivo, saj je delež vode precej nižji. Posredno slive zmanjšujejo nevarnost nastanka raka na debelem črevesju in hemoroidov. Odlično pomagajo pri sindromu razdražljivega črevesja. Zaradi pektina, ki v črevesju nabrekne, je blato bolj mehko in voluminozno.
Ker imajo slive tudi netopne vlaknine, ki so hrana za dobre bakterije v debelem črevesju, pomagajo zniževati slab holesterol (LDL) in posredno preprečujejo srčno-žilne bolezni. Poleg antioksidantov iz vrst fenolnih spojin imajo slive ursolno kislino, ki deluje protivnetno in zavira rast rakavih celic.
Pomnimo: suhe domače slive so obdržale vse lastnosti in vsebnost svežih, če niso bile termično ali kemično obdelane, kar ne velja za nekatere industrijske slive. Pri doma sušenih slivah se ne uničijo encimi, ki so nujni za dobro prebavo. Poleg sušenja slive čez zimo ohranimo tudi tako, da jih – kot rečeno – skuhamo v marmelado.
Suhe slive kot pomoč pri zaprtju
Vzamemo pet suhih sliv in prav toliko suhih fig. Oboje narežemo in namočimo čez noč v vodi, ki naj jih povsem prekrije. Zjutraj vodo popijemo na tešče in nato pojemo plodove.
Še en recept so suhe slive v medu. Pravilno posušene suhe slive na soncu (ali pri 40 stopinja Celzija v odprti pečici) stresemo v kozarec. Posebej segrejemo domači med na največ 45 stopinj Celzija in z njim prelijemo slive. Kozarec nepredušno zapremo in shranimo v suhem in temnem prostoru.
Pomaga tudi bazilikino vino in sicer pest svežih listov bazilike namakamo v vinu deset dni in vsak dan pretresemo, nato to vino precedimo. Če mu primešamo oljčno olje, dobimo napitek zoper zaprtje.
