"Kdaj prideš?" je dveinpolletna Snižana vprašala svojega očeta prek zaslona mobilnega telefona. Jevhenij Borisenko, vojak v topniški enoti na vzhodu Ukrajine, se je le nasmehnil. Ravno ko je želel odgovoriti, so pogovor prekinile tri močne eksplozije v njegovi bližini. Vojna je ločila stotine tisočev ukrajinskih družin. To vojakom otežuje boj na fronti, hkrati pa življenje v zaledju postaja vse bolj nevarno, saj Rusija krepi napade s projektili in droni po vsej državi, poroča tiskovna agencija Reuters.
Jevhenijeva žena Alina živi s Snižano in enajstletno Jelizaveto, hčerko iz prvega zakona, v Borispilu jugovzhodno od Kijeva. Par se je spoznal leta 2023 prek spletne strani za zmenke, poročila pa sta se nekaj mesecev kasneje. Snižana se je rodila v začetku leta 2024, vendar očeta vidi le redko, ko ta dobi dopust. Njegovi obiski so redki, pogosto nenapovedani in večinoma zelo kratki. To predstavlja nepredvidljivo realnost ukrajinskega vojaka, ki se bori proti večji in bolje opremljeni ruski vojski.
Redka in kratka presenečenja
"Vsakič, ko pride na obisk, je to preprosto vau! Presenečenje! Nekaj nepričakovanega," pojasnjuje Alina, medtem ko s klopi opazuje Snižano na otroškem igrišču. "A nato ga kolegi pokličejo, naj se vrne na bojišče. Takrat se v meni spet vse zlomi. Otroka je videl le za nekaj ur in to je to."
Petintridesetletni Jevhenij služi v 43. ločeni topniški brigadi v regiji Doneck. Tam potekajo siloviti spopadi, saj ruske sile že leta poskušajo popolnoma osvojiti to območje. "Ko odide na položaj, me tako močno skrbi zanj, verjetno bolj kot njega samega," priznava Alina.
Strah je obojestranski
Zaskrbljenost delita oba. V zadnjih mesecih sta Ukrajina in Rusija močno okrepili zračne napade, zaradi česar so mesta daleč od bojišča postala veliko bolj nevarna. Z ruskimi napadi z droni in balističnimi raketami se je nevarnost za ukrajinske civiliste povečala na najvišjo raven od začetka vojne. V začetku meseca je en takšen napad hudo poškodoval stanovanjsko zgradbo v bližini doma družine Borisenko.
"Ne želim, da moj otrok posluša te eksplozije," poudarja Jevhenij, ki se je med premorom oglasil z neznane lokacije v regiji Doneck. "Ko so droni leteli proti Borispilu, sem ženo prosil, naj odpelje otroke v vas k babici. Otroci se ponoči bojijo. Žena jim govori, da je to le grmenje." Njegova dveinpolletna hči na to odgovarja zgolj z besedami: "Bum-bum!"
Kljub nevarnosti Alina za zdaj ne namerava zapustiti svojega doma. "Ostala bom tukaj. Tu se je rodila starejša hči, tu se je rodila mlajša hči, tu imam moža in taščo. Želim biti tukaj," odločno zaključuje.
