Poveljnik ukrajinskih sil za brezpilotne sisteme Robert Brovdi, ki uporablja vzdevek Madžar, opozarja Estonijo, Latvijo in Litvo pred napačno oceno ruske vojaške grožnje. Baltskim državam sporoča, da se na morebitno agresijo ne pripravljajo dovolj učinkovito. V intervjuju za estonski medij Postimees je predstavil konkreten načrt za hitro vzpostavitev močne obrambe, ki temelji na uporabi brezpilotnih letalnikov. Njegov glavni cilj predvideva preprečitev vstopa sovražnika na baltsko ozemlje.
Brovdi poudarja, da lahko država takoj vrne udarec in ustavi sovražnika na meji, če pravočasno zazna priprave na ofenzivo. Njegov načrt obsega pet ključnih korakov, s katerimi bi baltske države vzpostavile neprebojen zid. Prvi korak zahteva vzpostavitev območja uničenja vzdolž meje z Rusijo in Belorusijo. Države morajo na pasu, širokem od dva do pet kilometrov, odstraniti vsa drevesa in zgradbe. Tako ustvarijo popolnoma odprt prostor, kjer lahko operaterji z droni uničijo vsako premikajočo se tarčo, saj sovražnik nima možnosti za skrivanje.
Zanesljiva podzemna infrastruktura in zračna obramba
Drugi korak predvideva gradnjo posebne infrastrukture za komunikacijo. Ukrajinske izkušnje kažejo, da optični kabli zagotavljajo najbolj zanesljivo povezavo. Države morajo kable zakopati od 30 do 50 centimetrov globoko v zemljo in z njimi prekriti celotno mejo. Takšna mreža omogoča postavitev poljubnega števila izstrelitvenih mest za letalnike, operaterji pa jih lahko varno upravljajo na daljavo, celo iz prestolnic ali drugih evropskih mest.
Tretji korak predstavlja vzpostavitev taktične mreže zračne obrambe kratkega dosega, ki zazna nevarnost od 15 do 30 kilometrov vnaprej. Vojska mora te sisteme gosto razporediti ob meji, da prestrežejo sovražne izvidniške in napadalne letalnike. Drage radarje in zahtevnejše sisteme zračne obrambe mora vojska zadržati v zaledju, saj bi jih sovražnik na obrambni črti hitro uničil.
Specializirane brigade in kritika zveze Nato
Četrti korak vključuje ustanovitev vsaj ene specializirane brigade za brezpilotne letalnike v vsaki baltski državi. Ukrajinska vojska v takšni brigadi združuje 300 posadk, ki upravljajo različne vrste letalnikov. V vojnem času lahko ena brigada nadzoruje 100 kilometrov fronte, v miru pa od 500 do 600 kilometrov.
Peti korak zahteva razvoj zmogljivosti za napade na logistiko in vojaške cilje napredujočega sovražnika. To zahteva uporabo brezpilotnih letalnikov srednjega in dolgega dosega ter ustrezno usposobljene posadke. Ukrajina baltskim državam pri tem ponuja pomoč pri usposabljanju. Brovdi ocenjuje, da bi države lahko območje uničenja in optično mrežo vzpostavile že letos. Projekt po njegovih besedah ne zahteva milijard evrov, temveč le nekaj milijonov, če se države izognejo birokratskim oviram in sporom glede zasebnih zemljišč.
Ukrajinski poveljnik ob tem kritizira obstoječo baltsko obrambno linijo, ki temelji na kinetičnih sredstvih. Prepričan je, da takšen pristop nima prihodnosti, saj letalniki danes predstavljajo prevladujoče orožje. Prav tako ostro kritizira odziv zveze Nato na ruske provokacije. Zavezništvu očita, da zgolj izraža zaskrbljenost, ko ruski letalniki ali rakete vstopijo v njihov zračni prostor. Predlaga takojšen vojaški odgovor in uničenje vsakega plovila, ki nezakonito prečka mejo.
