Rusko-ukrajinska vojna vstopa v zadnjo fazo. Končni politični in vojaški obrisi konflikta bodo jasni do konca leta 2026. Japonski profesor mednarodne politike in nacionalne varnosti Masahiro Matsumura ocenjuje, da posamezne vojaške operacije ne bodo več odločale o izidu vojne. Dolgoročna sposobnost držav, da zagotovijo vojake in obdržijo podporo zaveznikov, bo določila končnega zmagovalca.
Strokovnjak izpostavlja tri ključne dejavnike, ki vojno potiskajo proti koncu. Prvi dejavnik je dramatičen demografski upad Ukrajine. Država je po razpadu Sovjetske zveze leta 1991 imela skoraj 52 milijonov prebivalcev. Nizka rodnost, množično izseljevanje in ekonomske krize so to številko močno znižali. Trenutno na ozemlju pod nadzorom ukrajinskih oblasti živi le še približno 25 milijonov ljudi. Oblasti so zato razširile mobilizacijo na starejše prebivalce in prepovedale izhod vojaško sposobnim moškim. Rusija na drugi strani uspešno vzdržuje priliv novih vojakov s finančnimi spodbudami in novačenjem v revnejših regijah.
Breme vojne se seli na evropska ramena
Drugi ključni dejavnik predstavlja zmanjšanje ameriške pomoči. ZDA so med predsedniškim mandatom Joeja Bidna zagotavljale največji delež vojaške in finančne podpore. Matsumura opozarja, da Washington to pomoč močno zmanjšuje, kar največji del bremena prenaša na Evropsko unijo in predvsem Nemčijo. Evropske države so desetletja zmanjševale svoje vojaške industrijske zmogljivosti in zdaj nimajo dovolj razvite proizvodnje streliva in težkega orožja. Situacija ustvarja strateški paradoks. Evropa ne želi sprejeti ukrajinskega poraza, hkrati pa nima sredstev za neomejeno financiranje vojne.
Tretji dejavnik je omejen strateški učinek ukrajinskih napadov globoko na rusko ozemlje. Ukrajinske sile izvajajo napade z droni na cilje, ki so oddaljeni tudi do 2500 kilometrov. Uspešno napadajo oporišča, rafinerije in skladišča goriva. Ti napadi povzročajo materialno škodo in dvigujejo moralo, a ne morejo nadomestiti pomanjkanja vojakov. Zasedba ozemlja in uničenje nasprotnikovih enot namreč še vedno odločata vojne izčrpavanja.
Trije scenariji za prihodnost
Japonski strokovnjak predvideva, da se bodo evropske države kmalu morale odločiti o nadaljnjih korakih. Prva možnost vključuje nadaljevanje sedanje politike financiranja in pošiljanja orožja. Vendar dodatno orožje ne rešuje ukrajinskega pomanjkanja vojakov. Druga možnost predvideva neposredno vojaško intervencijo evropskih držav. Pošiljanje vojakov ali prevzem logističnih operacij prinaša veliko tveganje za neposreden spopad med zvezo Nato in Rusijo, za kar pa evropske vlade nimajo politične podpore.
Tretja možnost predstavlja dogovorjeno politično rešitev. Ta bi vključevala prekinitev ognja ali zamrznitev konflikta, določene ukrajinske ozemeljske izgube in varnostna jamstva za Kijev. Gospodarske slabosti in politični pritiski bodo evropske vlade verjetno prisilili k sprejetju takšne rešitve. Popolna ukrajinska vojaška zmaga in vrnitev na meje iz leta 1991 sta po oceni avtorja analize strukturno malo verjetni. Ključno vprašanje po mnenju profesorja je, kako dolgo bo lahko nemška vlada vzdrževala domačo politično podporo pri financiranju vojne.
