Nekdanji glavni poveljnik ukrajinskih oboroženih sil in sedanji veleposlanik v Združenem kraljestvu Valerij Zalužni ne verjame v vstop Ukrajine v zvezo Nato. Čeprav ukrajinska ustava izrecno navaja članstvo v zavezništvu kot enega glavnih državnih ciljev, Zalužni poudarja, da se to v doglednem času ne bo zgodilo.
Svoje ugotovitve je delil na splošnem srečanju ukrajinskih veleposlanikov v Kijevu, kjer je namesto o polnopravnem članstvu spregovoril o alternativnih rešitvah za prihodnost evropske varnosti. Zalužni rešitev vidi v ustvarjanju novih vojaških zavezništev, ki bi delovala zunaj obstoječega okvira Nata.
Svoje izkušnje z zavezništvom je opisal zelo neposredno. Dvanajst let je osebno vodil procese za prilagajanje ukrajinske vojske standardom Nata. Vsako leto je poslušal obljube o skorajšnjem sprejemu v zavezništvo. "Zelo dobro poznam Nato. Na žalost nikoli ne bomo vstopili vanj," je odkrito priznal.
Kritika zastarelih vojaških doktrin
Zalužni glavno oviro za vstop vidi v velikih razlikah med delovanjem ukrajinske vojske in samega zavezništva. Ukrajinske oborožene sile so med obrambo pred rusko invazijo pridobile neprecenljive bojne izkušnje in razvile sposobnosti, ki močno presegajo dosedanje modele vojskovanja. Na drugi strani pa Nato, po njegovih besedah, še vedno močno sloni na vojaških doktrinah iz obdobja druge svetovne vojne. Zavezništvu očita tudi pomanjkanje sposobnosti za hitro prilagajanje novim varnostnim izzivom, čeprav v njem sodelujejo nekatere najmočnejše vojaške sile sveta, kot sta Združene države Amerike in Združeno kraljestvo.
Kljub ostrim kritikam pa nekdanji poveljnik priznava, da Ukrajina nujno potrebuje napredne tehnologije, s katerimi razpolagajo države članice Nata. To velja predvsem za sisteme protibalistične obrambe, vesoljske zmogljivosti in druge napredne vojaške sisteme, ki predstavljajo ključno prednost na sodobnem bojišču.
Prihodnost v novih obrambnih zavezništvih
V iskanju prihodnjih varnostnih jamstev za Ukrajino Zalužni največji potencial vidi v oblikovanju novega evropskega obrambnega bloka. Posebej izpostavlja Združene ekspedicijske sile (JEF), vojaško koalicijo desetih evropskih držav, ki jo vodi Združeno kraljestvo. Ocenjuje, da bi prav takšna zavezništva v prihodnosti lahko prevzela glavno vlogo pri zagotavljanju evropske varnostne arhitekture. Ob tem celo obžaluje, da Ukrajina ni že prej intenzivneje okrepila sodelovanja s to iniciativo.
Vojaška koalicija JEF trenutno nima mehanizma za kolektivno obrambo, ki ga v Natu predstavlja znameniti peti člen. Države članice v primeru napada nimajo stroge obveznosti za medsebojno vojaško obrambo. Deset držav članic pa je kljub temu že podpisalo memorandum o nameri za vzpostavitev večnacionalnih pomorskih sil. Te sile bi delovale kot dopolnitev Natu, Ukrajina pa je z iniciativo že sklenila sporazum o razširjenem partnerstvu.
