"Čustveno sem bil izčrpan. Rekel sem si, da se tega ne bom šel več. Zdaj je že malo bolje."
Siniša Gačić je eden tistih vsestranskih režiserjev, katerega delo opazimo vsi, a mu ga zna le redko kdo pripisati. Njegov novi dokumentarec Ples življenja je hkrati tudi tisti, ki je terjal največ časa in osebnega angažmaja na njegovi poklicni poti. Ustvarjal ga je namreč polnih osem let, v tem času pa so se odvili dogodki, zaradi katerih se je film še dodatno vsadil v njegovo osebno življenje. Ples življenja spremlja Alenko Čurin Janžekovič, ki so ji že v mladosti postavili diagnozo Morquiov sindrom, neozdravljive bolezni, ki z leti prinaša vse hujše bolečine in telesne omejitve. Zaradi vse večjih bolečin se protagonistka odloči, da si bo začela urejati dokumente za prostovoljno končanje življenje v Švici, hkrati pa začne biti boj za to, da bi podobni bolniki lahko dejanje opravljali v Sloveniji. Film bo mariborsko premiero doživel v soboto zvečer v Letnem kinu Minoriti.
V nadaljevanju preberite:
- Kako je bilo režiserju ob snemanju tako globokih in intimnih pogovorih o bližajoči se smrti?
- Zakaj ni filma izdal že med lansko referendumsko kampanjo o prostovoljnem končanju življenja?
- Kakšen odnos ima Gačić do nasprotnikov predlaganega zakona?
- Kako se je on poslovil od svoje protagonistke in kakšne dileme je imel pri tem?
V nadaljevanju preberite:
- Kako je bilo režiserju ob snemanju tako globokih in intimnih pogovorih o bližajoči se smrti?
- Zakaj ni filma izdal že med lansko referendumsko kampanjo o prostovoljnem končanju življenja?
- Kakšen odnos ima Gačić do nasprotnikov predlaganega zakona?
- Kako se je on poslovil od svoje protagonistke in kakšne dileme je imel pri tem?
Obiščite spletno stran brez oglasov.
