Igor Selan
Štajerske vinogradnike čaka eden najhitrejših začetkov trganja grozdja doslej. Kmetijsko gozdarski zavod Maribor je namreč prejšnji teden v vinorodni deželi Podravje opravil prvo vzorčenje grozdja, kazalniki zrelosti zgodnjih sort grozdja (ranina, rizvanec in muškat ottonel) pa kažejo, da te glede na vsebnost sladkorja in skupnih kislin dozorevajo še hitreje kot v lanskem letu, medtem ko chardonnayji dozorevajo podobno lanskim. "Povprečna masa stotih jagod je nižja v primerjavi z lanskim letom, kar je predvsem posledica pomanjkanja padavin. Pri tem visoke temperature botrujejo tudi hitrejši razgradnji aromatskih spojin, kislin, to pa pomeni, da bodo tudi letos pH-vrednosti višje, tako da bo letošnji letnik znova izziv za kletarje," pojasnjuje Tadeja Vodovnik Plevnik, svetovalka in specialistka za vinarstvo na zavodu.
Kvaliteto letnika bo krojilo vreme v prihodnjih tednih
Letošnje pridelovalno leto vinogradnikov so sicer znova zaznamovale številne naravne nesreče. Spomladi je tako pozeba prizadela vinograde na območju Kungote, Virštanja, Kozjanskega in Haloz, temu so sledile še nevihte s točo, pri čemer so ledena zrna padala in uničevala v pasovih vse do konca julija. V določenih vinogradih na vzhodu Haloz, posebej na območju Cirkulan, je denimo toča uničila ves pridelek, prav tako je udarila tudi v Kungoti, Slovenski Bistrici, Gornji Radgoni, na Kozjanskem in tudi v podokolišu Ljutomer - Ormož. Nesreč pa še kar ni konec, stres za trto predstavljajo tudi vročinski valovi, pri čemer v zavodu pričakujejo, da bodo v aktualnem tretjem vročinskem valu letino osiromašili še suša in sončni ožigi. Največ škode zaradi tega bodo imeli vinogradniki, ki so v coni grozdja odstranili preveč listja, sorte, ki bodo utrpele največjo škodo, pa so rumeni muškat, traminec, sivi pinot, sauvignon in renski rizling. Posledice sončnega ožiga so slabša kakovost pridelka, izguba pridelka (lahko tudi do 30 odstotkov) in večja možnost pojava glivičnih bolezni, predvsem sive grozdne plesni. "Simptomi so v začetni fazi zelo podobni prav tej, vendar se v nekaj dneh poškodovane jagode posušijo. Znaki ožiga so tudi razbarvanje jagod, razpoke in ovenele grozdne jagode. V veliki večini je poškodovana tista stran v vrsti, ki je v času najvišjih temperatur najbolj izpostavljena soncu," še pojasnjuje Vodovnikova.
Zaradi vsega povedanega je napoved, kako kvaliteten bo letošnji letnik, zaenkrat še težko podati, za natančnejšo napoved dinamike dozorevanja grozdja bodo namreč ključna nadaljnja vzorčenja, še pravijo na Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor.
Pomen vinogradniške dediščine
Prihodnost slovenskega družinskega vinogradništva ni pomembna le za kmetijstvo, ampak tudi za turizem, kulturno dediščino in življenje na podeželju, so se strinjali na nedavni okrogli mizi ob vpisu vinogradništva v register nesnovne kulturne dediščine. Vse večje težave so vremenske razmere in prenos dediščine na mlajšo generacijo. Predsednik Društva vinogradnikov Raka Mladen Zorko je poudaril, da je problematična in nestimulativna prodajna cena grozdja in vina, vse večji problem pa so vremenske razmere in prenos s starejše na mlajšo generacijo.
Vpis v register sicer predstavlja večjo prepoznavnost in vidnost, promocijo s strani Slovenskega etnografskega muzeja, večjo možnost za razvoj dediščine, vključno z materialno podporo države za njeno ohranjanje.
Da dediščina predstavlja enega najpomembnejših temeljev identitete turistične destinacije, je prepričan Marko Koščak z mariborske fakultete za turizem. Vinogradništvo skozi stoletja, poudarja, ni oblikovalo le gospodarske dejavnosti, temveč celoten način življenja prebivalcev vinorodnih območij. Kot je dodal, vinogradniška dediščina izstopa kot ena najbolj celovitih oblik dediščine, saj združuje naravo, kulturno krajino, arhitekturo, tradicionalna znanja, gastronomijo, lokalne proizvode in način življenja prebivalcev. (sta)
Stanje v vinogradih odvisno od lege
In kako trenutno stanje v vinogradih ocenjujejo vinogradniki? Kot pravi Alojzij Gaube iz Zgornje Kungote, je stanje v njihovih vinogradih podobno lanskemu, koliko bo grozdja in kakšen bo letnik, pa bo mogoče oceniti šele v prihodnjih dveh do treh tednih. "Letošnja suša je po pozebi in toči že tretji pojav, ki nas je prizadel v zadnjih treh letih. Letos smo tudi prvič sploh zaznali škodo zaradi suše, še posebno v vinogradih na lapornih tleh je listje oparjeno. Je pa na srečo stanje izboljšal dež prejšnji četrtek in petek. Prav od tega, ali bo v prihodnjih dveh tednih do trgatev še kaj dežja, bo odvisna tudi celotna letošnja letina. Če dežja ne bo, bo letina gotovo manjša za polovico, škodo bodo utrpele predvsem zgodnje sorte, medtem ko pri poznejših dež še lahko pomaga. Je pa res, da dežja spet ne sme biti preveč, saj se bo potem začela pojavljati gniloba. Hkrati upamo, da bodo v času trgatev temperature nižje od 30 stopinj Celzija, saj visoke temperature zaradi nujnega hlajenja soka pridelavo precej podražijo."
Bistveno slabše pa so jo zaradi suše odnesli pri Vinih Jaunik v Limbušu. Kot pove Domen Jaunik, je stanje v njihovih vinogradih katastrofalno: "Prav danes so pri nas bili strokovnjaki iz zavoda, pravijo, da česa takšnega še niso videli. Medtem ko je listje še kolikor toliko zeleno, se grozdje v vinogradih na strmih peščenih tleh dobesedno suši, namesto grozdnih jagod imamo rozine. Na peščenih tleh tako pričakujemo kar 90-odstoten izpad, v drugih vinogradih pa okrog 50-odstotnega. Je pa veliko odvisno tudi od lege posameznega vinograda, čeprav so nekateri narazen samo sto metrov, so razlike med njimi res velike."
Popolnoma drugačno stanje pa je na drugi strani Pohorja. Kot pravi Gregor Mikuž iz M vin so sicer tudi oni sploh prvič opazili, da se na nekaterih trsih pozna vpliv visokih temperatur in suše, a predvsem na listih, medtem ko grozdje pri njih ni prizadeto: "Škode zaradi suše pri nas zaenkrat ni, vse ostalo v vinogradih pa je v tem trenutku pri nas res zelo dobro. Če bo ostalo enako do trgatev, prve načrtujemo konec avgusta, bo to najboljša letina, odkar imamo vinograde v Radizelu."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
